Projekti / Programi
Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H240 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
slovenski izseljenci/migracije: izseljevanje, priseljevanje, pretočnost, povratništvo/migracijska politika, kultura in umetnost/zgodovina izseljenstva/slovenska izseljenska književnost//prostorska, etnična, kulturna, spolna, izobrazbena, poklica identiteta/akulturacija, socializacija, resocializacija, multikulturalizem, asimilacija, re-integracija/ izseljenske skupnosti, potomci izseljencev, življenjske zgodbe, literarno povratništvo in pretok
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje slovenskega izseljenstva z interdisciplinarnega vidika z upoštevanjem teoretičnih izhodišč in spoznanj temeljnih znanstvenih discipli (zgodovinopisja, literarne zgodovine, etnologije, sociologije in političnih ved, umetnostne zgodovine). Vpetost v mednarodne migracijske študije. Temelja je raziskovanje slovenske etnične identitete izseljenskih skupnosti po svetu, povratnikov in priseljencev v Slovenijo. Poudarek je na naslednjih vsebinskih sklopih: 1. zgodovinopisna analiza odnosa izseljenskih in priseljenskih okolij do Slovencev in potomcev v 19. in 20. stoletju (analiza osebnega arhivskega gradiva, izseljenske skozi zgodovinsko optiko, slovensko izseljenstvo v vzhodni- in jugovzhodni Evropi. 2. reintegracija slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo, literarno znanost in šolstvo, vključenost priseljenih piscev v slovensko nacionalno literaturo, integriranost izseljenskih piscev v nacionalne kulture novih domovin. 3. likovna umetnost in izseljenci. 4. posamezniki in razvoj slovenskih izseljenskih skupnosti. 5. analiza migracijskih situacij s poudarkom na kulturnih, identitetnih in socialnih vidikih ter vloga žensk/moških za ohranjanje kulturne dediščine v tujih okoljih. 6. etnični vidiki migracijskih procesov. Načrtovane so monografije (tudi mednarodno zasnovane), sprotno se rezultati objavljajo v domačih in tujih znanstvenih revijah. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU izdaja mednarodno revijo Dve domovini/Two Homelands, kjer so objavljene tekoče študije, ki so vezane na program. Velik poudarek je namenjen spremljanju in vključevanju v najnovejše raziskovalne napore na migracijskem področju, kar dosegamo z osebnimi stiki, udeležbami na mednarodnih konferencah in z objavami v tujin revijah. Vedno večja pozornost je namenjena vprašanjem vključenosti slovenskega izseljenstva v mednarodne raziskave, saj kljub maloštevilnosti (gledano z vidika sveta) predstavljajo določen delež v mednarodnih migracijah, s specifičnimi pojavi na področjih mobilnosti, vsebinskih oblik in ne nazadnje pri vključevanju v nova okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Selitve Slovencev in drugih etničnih skupin v zadnjih dveh stoletjih predstavljajo enega temeljnih družbenih procesov, tako na nacionalni kot na evropski in svetovni ravni. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 34/2006 ) določa, da država skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci po svetu (čl. 9) in da raziskovalne institucije v Sloveniji posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti po svetu (čl. 36). Kljub temu pa si interdisciplinarno raziskovalno področje migracijskih študij v Sloveniji ob bogatih dosedanjih raziskovalnih rezultatih in njihovi mednarodni odmevnosti še ni pridobilo zasluženega mesta med raziskovalnimi vsebinami, ki se jim priznava poseben nacionalni pomen. Z aktualnimi temami in pluralnimi raziskovalnimi pristopi smo želeli odločilno prispevati k utrditvi migracijskih študij v Sloveniji kot enega najaktualnejših raziskovalnih področij, ki mu v svetu posvečajo mnogo več raziskovalne pozornosti kot v Sloveniji. S kakovostnimi interdisciplinarnimi raziskavami slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, s teoretsko-metodološko nadgradnjo, tematsko razširitvijo in aktualizacijo raziskovalnih vsebin, z vključitvijo komparativnih študij ter vpetostjo v mednarodne projekte smo postavili slovenske znanstvene dosežke ob bok svetovnim raziskavam, se vključevali v mednarodno delitev dela in neposredno prispevali k razvoju stroke. S tem so postali rezultati raziskav slovenskega izseljenstva, ki se v mednarodnem merilu odlikujejo po izvirnosti in odpiranju novih vidikov, pomemben sestavni del svetovnega znanstvenega korpusa. S poudarkom na humanističnih vidikih raziskovanja slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, ki predstavljajo pretežni del predlaganega programa, pa smo želeli utrditi percepcijo raziskovalnega področja migracijskih študij in polja Narodno vprašanje kot humanistično-družboslovnega raziskovalnega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
NEPOSREDNI POMEN: 1) ZA DRŽAVNO UPRAVO, KULTURNI RAZVOJ IN OHRANJANJE NACIONALNE IDENTITETE: Pomen programa za kulturni razvoj Slovenije je v vitalnem prispevku rezultatov pri razvijanju medkulturne zavesti in povezovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, zlasti matičnega z izseljenskim. V sodobnih procesih globalizacije, ki se odražajo tudi na področju kulture, je tesna povezanost slovenskega kulturnega prostora pomemben predpogoj za suveren prihodnji kulturni razvoj Slovenije. Raziskave migracij in naše ekspertize za različna ministrstva prispevajo tudi k oblikovanju ustreznejše migracijske in integracijske politike slovenske države, k razvoju družbene infrastrukture ter k utrjevanju nacionalne identitete. 2) ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE: S strokovnim sodelovanjem pri ohranjanju izseljenskega arhivskega gradiva po svetu ter z evidentiranjem, analizo, vrednotenjem in umestitvijo literarne in druge kulturno-umetniške produkcije slovenskih izseljencev v zakladnico slovenske nacionalne kulture smo prispevali k trajni ohranitvi slovenske izseljenske kulturne dediščine, ki bi sicer utonila v pozabo. POSREDNI POMEN ZA DRUŽBO: 1) PROMOCIJA DRŽAVE: Slovenski izseljenski umetniki, kulturni delavci, gospodarstveniki in izobraženci lahko s svojim delom promovirajo slovensko državo, v kolikor so sadovi njihovega dela prepoznani in priznani tudi v Sloveniji. S programom smo okrepili vezi med slovenskim izseljenstvom in Slovenijo, z mednarodno odmevnimi raziskovalnimi rezultati pa smo okrepili ugled slovenskih migracijskih študij v mednarodnem merilu. 2) DOSTOPANJE DO TUJIH ZNANJ: Z vključevanjem v evropske in bilateralne projekte, s študijskim bivanjem v tujini ter z aktivno udeležbo na mednarodnih konferencah in delavnicah so člani programske skupine izmenjavali raziskovalne izkušnje in znanja s tujimi raziskovalci. To je omogočilo tesno vpetost njihovega raziskovalnega dela v sodobne mednarodne teoretsko-metodološke trende. 3) VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KADROV: S prenosom raziskovalnih rezultatov programa v proces dodiplomskega in podiplomskega univerzitetnega izobraževanja, v katerem sodelujejo člani programske skupine kot mentorji in nosilci predmetov, je raziskovalni program pomembno prispeval k vzgoji in izobraževanju novih kadrov na področju migracijskih študij. 4) RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA: V okviru programa smo izvajali mednarodni podiplomski študijski program Migration and Intercultural Relations, ki ga izvajamo na Fakulteti za humanistiko UNG v sodelovanju s šestimi drugimi univerzami v Evropi in Afriki. Ta program, ki ga nenehno razvijamo, dograjujemo in vanj vključujemo nove univerze, je edinstven tovrstni primer v slovenskem visokem šolstvu na področju humanistike in družboslovja. S tem pomembno prispevamo k razvoju visokega šolstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
