Projekti / Programi
Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij
01. januar 2017
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
migracijske študije, etnične študije, slovensko izseljenstvo, narodna identiteta, kulturna identiteta, slovenska diaspora, izseljenske skupnosti, izseljenska kulturna dediščina, priseljevanje v Slovenijo, integracija priseljencev, begunci, delavci migranti, otroci migranti, ženske študije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
01. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
77 |
68 |
60 |
0,78 |
| Scopus |
125 |
300 |
250 |
2 |
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Spričo povečanega priseljevanja državljanov tretjih držav v EU so migracije postale najaktualnejša tema 21. stoletja. Prav zato je komparativno preučevanje slovenskih migracij v širšem (evropskem in globalnem) migracijskem kontekstu tem nujnejše. Kompleksna raziskava slovenskega izseljenstva – s posebnim poudarkom na vprašanjih narodne in kulturne identitete izseljencev – bo torej potekala na treh ravneh: nacionalni, evropski in globalni. Primerjalna perspektiva bo med drugim omogočila dialog med preteklostjo in sedanjostjo ter med slovensko izseljensko izkušnjo in priseljensko izkušnjo v Sloveniji. Programska skupina bo z izvedbo načrtovanega programa na eni strani nadaljevala z začrtanimi smernicami dosedanje dolgoročne raziskave, na drugi strani pa jo bo z uvedbo novih tem in interdisciplinarnih metodoloških pristopov v veliki meri nadgradila. Rdeča nit programa bo še naprej preučevanje migracijskih procesov iz slovenskega etničnega ozemlja in vanj ter kulturnega, političnega in socialno-ekonomskega položaja slovenskih izseljencev in priseljencev v Slovenijo nekoč in danes, ki se odraža v njihovih možnostih za aktivno udeležbo v medkulturnem dialogu in za ohranjanje izvorne etnične in kulturne identitete v izseljenstvu.
Cilji raziskave ostajajo v večji meri taki kot doslej:
Z osvetlitvijo slabo raziskanih temeljnih vsebin želi programska skupina nadaljevati s tistimi nacionalno najpomembnejšimi dolgoročnimi temeljnimi raziskavami na področju migracij, ki jih projektno financiranje ne pokriva.
Z vključitvijo aktualnih tem želi program prispevati k razumevanju sedanjih izzivov sodobne družbe in iskanju njihovih rešitev.
Z vpetostjo v mednarodne raziskovalne tokove želi programska skupina še naprej posodabljati svoj dolgoročni teoretski, metodološki, epistemološki in terminološki prispevek k migracijskim študijam. S pomočjo študij primerov želi prispevati h kritični presoji uveljavljenih migracijskih in integracijskih teorij, politik in praks z vidika socialne države, stabilnosti družbe ter socialnih in človekovih pravic.
Z nadaljnjo izdelavo ekspertiz in priporočil za slovenska ministrstva in vladne urade ter z nadaljnjim sodelovanjem z nevladnimi organizacijami, šolami, izseljenskimi in priseljenskimi društvi ter drugimi zainteresiranimi subjekti želi programska skupina še naprej zagotavljati sproten prenos svojih raziskovalnih spoznanj v prakso.
Z vključitvijo tem, ki v Sloveniji še niso bile deležne raziskovalne pozornosti, in z inovativnimi raziskovalnimi pristopi želi programska skupina odločilno prispevati k utrditvi migracijskih študij v Sloveniji kot enega najaktualnejših raziskovalnih področij, ki mu v svetu posvečajo mnogo več raziskovalne pozornosti kot v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 34/2006) določa, da država skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci po svetu (čl. 9) in da raziskovalne institucije v Sloveniji posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti po svetu (čl. 36). Z aktualnimi temami in pluralnimi raziskovalnimi pristopi želi programska skupina odločilno prispevati k utrditvi migracijskih študij v Sloveniji kot enega najaktualnejših raziskovalnih področij, ki mu v svetu posvečajo mnogo več raziskovalne pozornosti kot v Sloveniji. Selitve Slovencev in drugih etničnih skupin v zadnjih dveh stoletjih namreč predstavljajo enega temeljnih družbenih procesov, tako na nacionalni kot na evropski in svetovni ravni. S kakovostnimi interdisciplinarnimi raziskavami slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, s teoretsko-metodološko nadgradnjo, tematsko razširitvijo in aktualizacijo raziskovalnih vsebin, z vključitvijo komparativnih študij ter vpetostjo v mednarodne projekte postavljajo člani programske skupine slovenske znanstvene dosežke ob bok svetovnim raziskavam, se vključujejo v mednarodno delitev dela in neposredno prispevajo k razvoju stroke. S tem postajajo rezultati raziskav slovenskega izseljenstva, ki se v mednarodnem merilu odlikujejo po izvirnosti in odpiranju novih vidikov, pomemben sestavni del svetovnega znanstvenega korpusa. S poudarkom na humanističnih vidikih raziskovanja slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, ki predstavljajo pretežni del predlaganega programa, želi programska skupina utrditi percepcijo raziskovalnega področja migracijskih študij in polja Narodno vprašanje kot humanistično-družboslovnega raziskovalnega področja. Zaradi izjemno pestre humanistično-družboslovne sestave programske skupine so njene interdisciplinarne raziskovalne metode pogosto nove. Z mednarodnimi objavami rezultatov ter sodelovanjem pri mednarodnih projektih, konferencah in znanstvenih združenjih programska skupina uvaja svoje metodološke inovacije in izvirna spoznanja v mednarodni prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen predlaganega programa za kulturni razvoj Slovenije je v vitalnem prispevku predvidenih rezultatov pri razvijanju medkulturne zavesti in povezovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, zlasti matičnega z izseljenskim. V sodobnih procesih globalizacije, ki se odražajo tudi na področju kulture, je tesna povezanost slovenskega kulturnega prostora pomemben predpogoj za suveren prihodnji kulturni razvoj Slovenije. Raziskave migracij in ekspertize programske skupine za različna ministrstva in vladne urade prispevajo k ustreznejšemu odnosu Republike Slovenije so Slovencev po svetu, prav tako pa tudi k oblikovanju ustreznejše migracijske in integracijske politike slovenske države, k razvoju družbene infrastrukture ter k utrjevanju nacionalne identitete.
S strokovnim sodelovanjem pri ohranjanju izseljenskega arhivskega gradiva po svetu ter z evidentiranjem, analizo, vrednotenjem in umestitvijo literarne in druge kulturno-umetniške produkcije slovenskih izseljencev v zakladnico slovenske nacionalne kulture programska skupina prispeva k trajni ohranitvi slovenske izseljenske kulturne dediščine, ki bi sicer utonila v pozabo.
Slovenski izseljenski umetniki, kulturni delavci, gospodarstveniki in izobraženci lahko s svojim delom promovirajo slovensko državo, v kolikor so sadovi njihovega dela prepoznani in priznani tudi v Sloveniji. Programska skupina s svojim delovanjem prispeva h krepitvi vezi med slovenskim izseljenstvom in Slovenijo, z mednarodno odmevnimi raziskovalnimi rezultati pa povečuje ugled slovenskih migracijskih študij v mednarodnem merilu. Z vključevanjem v evropske in bilateralne projekte, s študijskim bivanjem v tujini ter z aktivno udeležbo na mednarodnih konferencah in delavnicah člani programske skupine izmenjavajo raziskovalne izkušnje in znanja s tujimi raziskovalci. To omogoča tesno vpetost njihovega raziskovalnega dela v sodobne mednarodne teoretsko-metodološke trende.
S prenosom raziskovalnih rezultatov programa v proces dodiplomskega in podiplomskega univerzitetnega izobraževanja, v katerem sodelujejo člani programske skupine kot mentorji in nosilci predmetov, raziskovalni program pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju novih kadrov na področju migracijskih študij. Programska skupina med drugim izvaja mednarodni podiplomski študijski program EMMIR – European Master in Migration and Intercultural Relations, in sicer prek Fakultete za humanistiko UNG v sodelovanju s šestimi drugimi univerzami v Evropi in Afriki. Ta program, ki ga programska skupina s tujimi sodelavci nenehno razvija, dograjuje in vanj vključuje nove univerze, je edinstven tovrstni primer v slovenskem visokem šolstvu na področju humanistike in družboslovja. S tem pomembno prispeva k razvoju visokega šolstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
