Projekti / Programi
Urejanje krajine in varstvo okolja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T250 |
Tehnološke vede |
Oblikovanje krajine |
krajinsko oblikovanje, krajinsko planiranje, varovalno prostorsko planiranje, varstvo okolja, varstvo narave, prostorski vidiki razvoja podeželja, krajinska tipologija, simboli v krajini, kulturna krajinska dediščina, vrednotenje krajine, izobraževanje v krajinski arhitekturi
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanja krajine kot kulturnega pojava v človekovem okolju so novejšega datuma predvsem zaradi spremenjene družbene zavesti, po kateri krajina, posebno še kulturna krajina, ne pomeni več samo 'samoumevnega proizvoda' človekove utilitarne izrabe prostora, temveč je sama po sebi objekt človekovega zanimanja in s tem usmerjenega urejanja. To dvoje, krajina kot objekt zanimanja in krajina kot objekt načrtovanja, pomeni osnovni izhodišči, ki določata vsebine raziskovalnega programa. Cilji raziskovalnega programa so povečati razumevanje sestavin in procesov v prostoru, ki uravnavajo ohranjanje in nastajanje naravnega in kulturnega v krajini, posebej v slovenskih krajinah. Drugi pomemben cilj je opredelitev kulturno krajinsko dediščino kot nacionalno vrednoto in kot izraz likovne ustvarjalnosti. Ti cilji hkrati pomenijo, da se v okviru raziskovalnega dela razvijajo tudi metodologije načrtovanja krajine in prostora ter da se širi vednost o slovenski kulturni dediščini na tem področju. Povezavo s prostorskim načrtovanjem določa dejstvo, da se sodobno prostorsko načrtovanje tudi zaradi zahtev, da človek zadržano posega v prostor, vse bolj približuje načrtovalskim zamislim, ki so se in se še razvija jo v okviru krajinske arhitekture.
Pomen za razvoj znanosti
1. Raziskovanja slovenske krajinske - naravne in kulturne - dediščine so neposreden prispevek k prizadevanjem Sveta Evrope, da uresniči Evropsko krajinsko konvencijo. V tem pogledu so raziskave te programske skupine že vplivale na podobna prizadevanja v nekaterih evropskih državah (npr. Španija, Portugalska, Hrvaška, Srbija), ki si tudi prizadevajo izpolniti zahteve omenjene konvencije. 2. Raziskovanje pomenov krajine, njene vloge v nacionalni identiteti, je eno od raziskovalnih področij skupine, kjer se tudi slovenska spoznanja vključujejo v evropske tokove, predvsem v zvezi z uveljavljanjem zahtev Evropske krajinske konvencije in evropskih usmeritev za urejanje prostora. 3. Metodološka raziskovanja so predstavljena svetovni znanstveni skupnosti z objavami v mednarodnih časopisih in na mednarodnih konferencah (glej COBISS) in z neposrednim sodelovanjem s sorodnimi šolami v Evropi, ZDA in tudi drugje (Kitajska).
Pomen za razvoj Slovenije
1. Raziskave s krajinsko tematiko so neposredno povezane s prizadevanji za vzdržni/trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj v okviru prostorskega planiranja. Krajinsko načrtovanje je namreč disciplina, ki vnaša v prostorsko planiranje in nasploh v urejanje prostora varstvena spoznanja. 2. Skupina je v preteklih letih tudi z rezultati svojega raziskovalnega dela veliko prispevala k oblikovanju in uveljavljanju strokovnega znanja na področju varstvenega prostorskega načrtovanja. S tem znanjem je izvedla veliko število vzorčnih študij, ki so trasirale mnoge danes uveljavljene postopke varstvenega načrtovanja. Kot prva je uvedla izobraževanje na področju presoj vplivov na okolje ter varstvenih analiz prostora na Univerzi v Ljubljani (v dodiplomski in podiplomski študij krajinske arhitekture, pa tudi v nekatere druge podiplomske programe na Univerzi ). Bila je ena prvih skupin, ki je uvajala geografske informacijske sisteme v Slovenijo (že v letu 1974). Predvsem s svojim teoretičnim znanjem s področja prostorskega načrtovanja je sodelovala pri razvoju slovenskih računalniških programov na tem področju: ? računalniki paket PROSTOR, ? računalniški paket ProVal v okviru projekta ONIX. Razvila je okoljevarstveno prostorskonačrtovalne postopke, ki se vse bolj uveljavljajo v slovenski prostorskonačrtovalni praksi. Lahko bi ocenili, da je bil vpliv skupine na prostorskonačrtovalno prakso v Sloveniji pomemben predvsem zaradi raziskovalnega (in pedagoškega) dela, ki ga je opravila na tem področju v preteklih letih, ter zaradi novih znanj, ki jih je uvajala v slovenski prostor. Predlagane raziskave bodo to delo nadaljevale, v tem obdobju ne toliko na področju razvijanja rčunalniških programov, temveč na področju razvijanja postopkov, uporabnih v prostorskem načrtovanju. 3. Skupina prek objav, organizacije konferenc in drugih načinov prelivanja znanja v širšo družbeno prakso, z rezultati svojih raziskovanj krepi družbeno zavest o krajinah, s čimer se neposredno povečuje družbeno zanimanje za naravne in kulturne komponente slovenskih krajin ter zanimanje za vlogo krajine pri večanju kakovosti bivanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
