Projekti / Programi
Urejanje krajine in varstvo okolja
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T250 |
Tehnološke vede |
Oblikovanje krajine |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
krajina, kulturna krajina, podeželje, narava, prostor, krajinska ekologija, tipologija, varstvo narave, naertovanje, planiranje, vrednotenje, varovanje
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenska krajinska dedišeina in njene naravne osnoveOb spoznanju, da je slovenska krajinska dedišeina ena pomembnejših vrednosti slovenskega prostora, se hkrati zavedamo, da o njej še ni dovolj vednosti. Raziskave tipologije krajin sicer že potekajo, je pa treba še veliko raziskati. Podobno je s procesi spreminjanja krajine, ki so v zadnjih desetletjih nadvse hitri, hkrati pa vse bolj narašea zavest o potrebi po varovanju kulturne krajine. Te raziskave pa terjajo najbolj temeljna spoznanja, ustvarjanje teorij, kar je bilo v dosedanjem delu najbolj pomanjkljivo. Prav odsotnost temeljnih raziskav se je pokazala kot najbolj šibak del dosedanjega raziskovanja. Doslej je bila opravljena predvsem obsežna inventarizacija. Zbranega je veliko gradiva, ki ga je treba še vsestransko obdelati. Ker je dokoneni cilj raziskovanja vendar usmerjanje razvoja v prostoru, je treba ob teoretske temelje spoznavnih raziskav dati tudi teoretske osnove vrednotenja krajinske dedišeine in njenega naertovanja. Te tematike so sicer bile predmet raziskovanja v preteklih letih, vendar so problemi, na katerih so se oblikovale, drugaeni kot so danes. Predvsem so bile pretekle raziskave usmerjene v ustvarjanje teoretienih osnov za naertovanje ob posegih v okolje in rostor, danes pa so vse bolj pomembni tudi problemi varstva kulturnih kakovosti, ki izginjajo zaradi elovekove vse manjše dejavne prisotnosti v kulturni krajini. To odpira vrsto vprašanj, ki ne zadevajo samo prostorsko naertovanje, temvee tudi neposredno urejanje in vzdrževanje kulturne krajine.
Pomen za razvoj znanosti
Pokazani problemi spreminjanja kulturne krajine so skupni vsem razvitejšim deželam, posebej evropskim. Zato sedanji trenutek označuje velika raziskovalna vnema na tem področju. V Evropi, posebej v deželah Evropske zveze, potekajo mnoge raziskave na tem področju. Slovenija je že doslej skušala biti v korak tudi na tem področju. Nadaljnje raziskave so neogibno potrebne, še zlasti zato, ker so dosedanje dale šele začetne osnove. Prispevek Slovenije se v tem pogledu zdi še posebno pomemben. Imamo ohranjen videz podeželja, ki je zaradi zgodovinskega razvoja - Slovenijo je obšla vrsta ukrepov za modernizacijo kmetijstva - izjema v Evropi, posebej v alpskem svetu, ki ima sicer s Slovenijo skupne naravne osnove.
Pomen za razvoj Slovenije
V prvi vrsti je za Slovenijo pomembno, da spozna pomen krajinske dedišeine. Ta namree kot kulturna vrednota pomeni enega od temeljev slovenske identitete in, nenazadnje, slovenske državnosti, prepoznavnosti in zavesti o pripadnosti. Drugi pomembni razlogi za tovrstne raaziskave so razvojni potenciali, ki jih kulturna krajina nosi s sabo, predvsem za razvoj turizma, za bivalno okolje, izletništvo in nasploh rekreacijo. Predvsem pa so pomembni neposredne in posredne varstvene dejavnosti, varstvo narave, varstvo kulturne krajine in posredno ohranjanje posebnih oblik kmetijstva in posejenosti in življenja na podeželju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
