Mednarodni projekti
North Adriatic Hydrogen Valley
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23468 |
dr. Tomaž Katrašnik |
Energetika |
Vodja |
2023 - 2024 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Visoki cilj projekta je vzpostavitev gospodarskega, družbenega in industrijskega ekosistema, ki temelji na vodiku in temelji na zmogljivosti akterjev četverne vijačnice. To bo spodbudilo gospodarsko rast in ustvarilo nove priložnosti za delovna mesta v okviru zelenega in digitalnega prehoda, z ustvarjanjem pogojev za širšo ponovljivost v EU pa bo prispevalo k oblikovanju evropskega vodikovega gospodarstva,
Za izpolnitev teh ciljev projekt NAHV vključuje dobro ukoreninjeno partnerstvo 36 organizacij (od tega 2 v projektu Hydrogen Europe, 3 v projektu Hydrogen Europe Research), ki pokriva nadnacionalno srednjeevropsko območje treh ozemelj – Slovenije, Hrvaške in regije FVG, prikazuje čezmejno povezovanje proizvodnje, distribucije in porabe vodika ter izmenjavo več kot 20 % letne proizvodnje vodika NAHV, ki znaša več kot 5000 ton.
V okviru projekta bo aktiviranih 17 testnih aplikacij v z njimi povezanih ekosistemih, ki bodo združene v 3 glavne stebre – težko odpravljive, energetski in prometni sektor. Te bodo delovale kot primeri iz resničnega življenja za poskusno uvajanje svetovnih trgov vodika, ki bodo prešli od TRL 6 na začetku do TRL 8 na koncu projekta. Predstavljene bodo štiri aplikacije gorivnih celic v energetskem in prometnem sektorju. Poskusne postaje bodo nato razširjene na industrijski ravni kot model, ki ga je mogoče ponoviti, kar bo prispevalo k razogljičenju treh ozemelj z izkoriščanjem obnovljivih virov energije za izboljšanje odpornosti sistema, varnosti oskrbe in energetske neodvisnosti. Ponovljivost bo zagotovljena tudi za celoten model NAHV, in sicer s sprejetjem vsaj 5 dodatnih vodikovih dolin v Evropi, zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi.
Projekt Severnojadranska dolina vodika – NAHV temelji na pismu o nameri, ki so ga marca 2022 podpisali predstavniki slovenskega ministrstva za infrastrukturo, hrvaškega ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (FVG) v Italiji, in prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora in evropske vodikove strategije.
