Projekti / Programi
Kontrolirano generiranje mikromehurčkov in raziskave njihove fizike za uporabo v kemiji, biologiji in medicini.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.21.00 |
Tehnika |
Tehnološko usmerjena fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
Kavitacija, mehurček, laser, mikrometrski nivo, sonoporacija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
01. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
225 |
5.107 |
4.222 |
18,76 |
| Scopus |
247 |
5.912 |
4.959 |
20,08 |
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32091 |
dr. Vid Agrež |
Tehnološko usmerjena fizika |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
87 |
| 2. |
23471 |
dr. Matevž Dular |
Energetika |
Vodja |
2021 - 2024 |
463 |
| 3. |
54520 |
dr. Parham Kabirifar |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
16 |
| 4. |
37513 |
dr. Žiga Lokar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
37 |
| 5. |
34009 |
Aleš Malneršič |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
74 |
| 6. |
37953 |
dr. Jaka Mur |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
52 |
| 7. |
36989 |
Uroš Orthaber |
Tehnološko usmerjena fizika |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
12 |
| 8. |
35069 |
dr. Martin Petkovšek |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
134 |
| 9. |
15646 |
dr. Rok Petkovšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
273 |
| 10. |
39917 |
Matej Sečnik |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
61 |
| 11. |
52620 |
dr. Jure Zevnik |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
35 |
| 12. |
33926 |
dr. Mojca Zupanc |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
78 |
Organizacije (1)
Povzetek
Kavitacija, pojav parnih mehurčkov znotraj prvotno homogenega tekočega medija, se zgodi, če se tlak v mediju zniža pod parni tlak. Parne strukture so nestabilne in ko dosežejo območje povečanega tlaka, pogosto silovito kolapsirajo. Zaradi tega se morajo inženirji spopadati z njenimi različnimi posledicami, po drugi strani pa so študijepokazale, da obstaja veliko možnosti uporabe kavitacije v različnih aplikacijah na področju biologije, kemije, medicine in varstva okolja. Kavitacija, pojav parnih mehurčkov znotraj prvotno homogenega tekočega medija, se zgodi, če se tlak v mediju zniža pod parni tlak. Parne strukture so nestabilne in ko dosežejo območje povečanega tlaka, pogosto silovito kolapsirajo. Zaradi tega se morajo inženirji spopadati z njenimi različnimi posledicami, po drugi strani pa so študijepokazale, da obstaja veliko možnosti uporabe kavitacije v različnih aplikacijah na področju biologije, kemije, medicine in varstva okolja. Zanimivo je, da je izredno malo znanega o tem, kateri ali kombinacija katerih mehanizmov je pomembna za določeno posledico kavitacije. Na temo mehurčkov je bilo napisanih na tisoče člankov, vendar mehanizmi preko katerih delujejo mehurčki, še niso pojasnjeni. Projektni konzorcij je sestavljen iz dveh laboratorijev. Prvega vodi Matevž Dular (PI predlaganega projekta), ki je bila leta 2017 uspel na razpisu ERC, za delo, ki uporablja nekonvencionalen sinergijski interdisciplinarni pristop za pionirsko raziskovanje osnovnih mehanizmov, ki potekajo med interakcijo med mehurčki in kontaminanti (bakterijami in virusi). Drugega vodi Rok Petkovšek (Co-PI predlaganega projekta), ki vodi skupino za razvoj laserskih sistemov in je pred kratkim dosegel preboje v vizualizaciji kavitacijskih mehurčkov z visoko hitrostjo in visoko ločljivostjo. Obe skupini tesno sodelujeta in imata v zadnjih dveh letih več skupnih publikacij. Nedavna poročila kažejo na dejstvo, da se dinamika mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov bistveno razlikuje od dinamike na večjih merilih. Vendar eksperimentalne raziskave mikromehurčkov v natančno nadzorovanem okolju še vedno presegajo trenutno stanje tehnike. Da bi rešili to težavo, bomo razvili nov sistem, ki omogoča ustvarjanje mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov. Vzporedno bomo razvili bistveno izboljšan sistem opazovanja, ki bo povečal tako prostorsko kot časovno ločljivost obstoječih poskusov. Splošni cilj projekta je razumeti in določiti temeljno fiziko interakcije mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov. Eksperimentalno delo bodo dopolnjevale numerične simulacije, ki bodo omogočile ekstrapolacijo rezultatov izven zmožnosti eksperimentov. Predlagani pristop temelji na predhodnih raziskavah PI v okviru projekta ERC in uporablja nove eksperimentalne in numerične metodologije, ki so jih razvili PI in Co-PI ter njuni raziskovalni skupini. Sedanji projektni predlog namerava uporabiti nove tehnike za nastajanje in spremljanje mehurčkov, da bi odpravili vrzel pri eksperimentalnem opazovanju mikroskopskih mehurčkov. Glavni cilji predlaganega projekta so: Razvoj in optimizacija prvega sistema, ki bo omogočila raziskovanje dinamike Raziskovanje dinamike mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov v skoraj "neskončnem" okolju. Raziskovanje dinamike mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov v prisotnosti površinsko aktivnih snovi, z jasnim ciljem globljega razumevanja fizike procesov sonoporacije (ciljna dostava zdravil) in emulgiranja (priprava nano emulzije). Raziskovanje dinamike mikroskopskih kavitacijskih mehurčkov v močno anizotropnem okolju. Naše predhodne numerične študije takih mehurčkov kažejo na možnost, da se dinamika v majhnih merilih bistveno razlikuje od makroskopskih. Razistave v okviru tega cilja bodo stremele k optimizaciji a posteriori kapsulotomije (čiščenje površine očesnih leč).
