Projekti / Programi
Integrirano živilstvo in prehrana
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T430 |
Tehnološke vede |
Tehnologija hrane in pijač |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
živilstvo, prehrana, tehnologije, hrana, rastlinska živila, živila živalskega izvora, analitične metode, senzorične metode
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
291 |
6.806 |
6.175 |
21,22 |
| Scopus |
325 |
8.069 |
7.384 |
22,72 |
Raziskovalci (26)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21789 |
dr. Jasna Bertoncelj |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 2. |
07783 |
dr. Lea Demšar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 3. |
39094 |
dr. Blaž Ferjančič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 4. |
00927 |
dr. Janez Hribar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2023 |
1 |
| 5. |
30037 |
Marinka Jan |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2019 |
0 |
| 6. |
56905 |
Erika Jesenko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 7. |
35430 |
dr. Zala Kolenc |
Kemija |
Raziskovalec |
2022 |
0 |
| 8. |
10688 |
dr. Tatjana Košmerl |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 9. |
57400 |
Kaja Kranjc |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
0 |
| 10. |
55366 |
Mojca Kuhar |
Živalska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
0 |
| 11. |
31916 |
dr. Mateja Lušnic Polak |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 12. |
54964 |
Nik Mahnič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
0 |
| 13. |
17801 |
Mojca Malenšek |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
0 |
| 14. |
51862 |
dr. Marjeta Mencin |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 15. |
32474 |
dr. Ajda Ota |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
0 |
| 16. |
21396 |
dr. Tanja Pajk Žontar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 17. |
33605 |
dr. Saša Piskernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 18. |
20349 |
dr. Tomaž Polak |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 19. |
19203 |
dr. Tomaž Požrl |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 20. |
37423 |
dr. Mateja Šenica |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
0 |
| 21. |
29436 |
dr. Petra Terpinc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 22. |
05733 |
dr. Rajko Vidrih |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2018 - 2024 |
0 |
| 23. |
39995 |
Iva Zahija Jazbec |
Živalska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 24. |
19640 |
dr. Emil Zlatić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
0 |
| 25. |
37424 |
dr. Zala Zorenč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 26. |
17800 |
Zdenka Zupančič |
|
Tehnični sodelavec |
2018 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Integrirano živilstvo in prehrana povezuje pomembne tehnologije predelave hrane in prehrano ljudi z namenom zagotavljanja kakovostne in varne hrane. Skupina je sestavljena iz raziskovalcev, ki interdisciplinarno pokrivajo področje hrane in humane prehrane. Za izvedbo programa imamo na razpolago sodobno raziskovalno opremo in analitske metode, ki omogočajo raziskave na visokem znanstvenem nivoju. Z namenom povečanja znanstvene uspešnosti programska skupina sodeluje z drugimi programskimi skupinami in inštituti iz Slovenije in tujine, predvsem pa z gospodarstvom, saj rezultate znanstvenih raziskav uspešno apliciramo v industrijo.
Znanstvena izhodišča dela programske skupine v preteklem in prihodnjem obdobju ostajajo enaka, in sicer temeljijo na odkrivanju in reševanju bazičnih in razvojnih problemov predelave kakovostne in varne hrane ter humane prehrane. Cilj programske skupine je bil in bo tudi v prihodnje najti originalne rešitve z namenom zagotavljanja zdrave humane prehrane. V ta namen smo program razdelili v pet delovnih sklopov.
V delovnem sklopu (1) inovativna in trajnostna predelava živil se bomo posvetili problemu uporabe jodirane soli v mesni industriji, uporabi mešanih bakterijskih starterskih kultur s transglutaminazno aktivnostjo za oblikovanje teksture mesnih emulzij/nadevov, s kaljenjem različnih vrst žit in psevdožit ter uporabi sevanja UV za izboljšanje tehnoloških in fermentacijskih lastnosti starterskih kultur vinskih kvasovk. V delovnem sklopu (2) dinamična toplotna obdelava živil bomo raziskovali tvorbo 'foodborne' komponent (HCA, AA in HMF) z dinamičnim krmiljenjem parametrov toplotne obdelave in raznimi dodatki ter raziskovali vpliv primernosti alternativnih olj (hladno stiskanih) za različne načine toplotne priprave hrane. V delovnem sklopu (3) dinamično pakiranje bomo proučevali uporabo različnih oblik aktivnega pakiranja in modificirane atmosfere za ohranjanje prehranske in senzorične kakovosti živil. V delovnem sklopu (4) dinamično skladiščenje bo material proučevanja sadje, proučevani vplivi pa poobiralno tretiranje s svetlobo svetlečih diod, tretiranje s toplo vodo in nanosi, dinamična atmosfera skladiščenja in fiziološke poškodbe sadja. V delovnem sklopu (5) humana prehrana bomo ugotavljali vpliv dodatka naravnih antioksidantov (ekstrakt rožmarina in luteina) na nastanek TMK v olju med toplotno obdelavo, določali prehranski status nekaterih kategorij prebivalstva, ugotavljali vnos prehranske vlaknine v izbrani populacijski skupini Slovencev in primernost dodatka prehranske vlaknine pri razvoju funkcionalnih mesnih in pekovskih izdelkov. Prvi štirje sklopi se v nekaterih segmentih vraščajo v zadnji, prehranski sklop, kar je razumljivo, saj je namen vseh raziskav na področju predelave hrane prav zagotavljanje varne in uravnotežene prehrane. Ne smemo pa pozabiti vpliva naše programske skupine na razvoj kadrov, saj bomo prek pedagoškega dela udejanjili in posredovali nova znanja.
Pomen za razvoj znanosti
Skupni imenovalec raziskav, ki bodo potekale v okviru aktivnosti programske skupine »Integrirano živilstvo in prehrana«, je obvladovanje potencialnih negativnih vplivov hrane na človeško zdravje in razvoj novih tehnoloških rešitev, ki bodo pripomogle k izboljšanju prehranskih lastnosti živil. Del naših aktivnosti bo namenjen obvladovanju negativnih sprememb v živilih zaradi aktivnosti različnih mikroorganizmov, procesov termične obdelave in drugih tehnoloških postopkov, skladiščenja in pakiranja. Drugi del našega dela pa je povezan z inovativnimi pristopi priprave surovin ali končnih izdelkov z izboljšanimi senzoričnimi, tehnološkimi in/ali prehranskimi lastnostmi. Tak način raziskovalnega dela mora biti podprt z najnovejšimi fizikalno kemijskimi analitskimi metodami, s katerimi je možno kvantificirati eksperimentalne spremembe. Rezultati našega raziskovanja bodo omogočali aplikacijo novosti v živilski industriji in tako pripomogli k proizvodnji živil z manjšo vsebnostjo antinutritivnih sestavin oz. funkcionalnih živil z izboljšano prehransko vrednostjo.
Predlagane vsebine bodo bolj natančno osvetlile vpliv novih poobiralnih tretiranj na kakovost sadja in zelenjave. Posebno zanimiva so tretiranja (topla voda, dinamična atmosfera), ki bodo lahko omogočala zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, nekateri izmed njih se še vedno uporabljajo za preprečevanje fizioloških bolezni. Znanje pridobljeno v okviru predlaganega programa bomo predstavili na domačih in mednarodnih konferencah, nekatera ozka področja bomo predstavili preko svetovalne službe za proizvajalce sadja in zelenjave.
Prehrana predstavlja pomembno raziskovalno področje, ki se mu v razvitem svetu posveča vse več pomena. Naša raziskovalna skupina lahko prispeva znanje pri razvoju tega področja v domačem okolju in pri oblikovanju sodobnih prehranskih smernic za slovenski prostor. Predlagani program na področju prehrane podpira in izvaja nekatere strateške cilje iz Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina oz. področje njenega delovanja povezuje znanosti, ki vplivajo na oskrbo s hrano in na načine prehranjevanja človeka. Zato bodo lahko ugotovitve pomembno doprinesle k razvoju znanosti o živilih in humani prehrani. Ker se bomo ukvarjali z nekaterimi najbolj aktualnimi problemi predelave živil in humane prehrane, pričakujemo, da bomo uspešni pri objavljanju naših dosežkov v mednarodno priznanih revijah na področjih kemije, tehnologije, prehrane in medicine. Tako bodo znanstvene informacije dostopne tudi strokovnjakom na področjih medicine in dietetike.
Na osnovi dobljenih rezultatov raziskav bomo skušali pridobiti partnerje iz prehranskih organizacij in industrije. Sodelovanje z industrijo lahko poveča možnosti za nadaljnji razvoj in uporabo naših rezultatov, ki lahko privedejo do dolgoročnih izboljšav ter s tem tudi do večje konkurenčnosti slovenske živilske industrije.
Sadjarstvo je v Sloveniji izredno pomembna panoga, saj nudi dohodek pomembnemu deležu kmetij. Vlaganje v razvoj panoge in posledično dvig kakovosti sadja je ključni ukrep, če želimo ohraniti konkurenčen nastop slovenskih pridelovalcev na domačem in tujih trgih. Razvoj sadjarstva je nenazadnje tudi v interesu države, saj na ta način ohranja tradicijo, spodbuja samozaposlovanje in odpira razvojne potenciale podeželja.
Staranje prebivalstva, kot eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na sodobne razvite družbe, ima pomemben vpliv na ekonomske in zdravstvene vidike. Z boljšim razumevanjem vpliva prehrane na zdravje starejših in njihovo funkcionalno neodvisnost lahko bistveno pripomoremo k zmanjšanju sredstev, ki jih mora družba vlagati v skrb za starejšo populacijo.
Večina naših raziskovalcev deluje kot mentorji doktorandom, zato bomo tudi prek mentorstev doprinašali k razvoju znanosti. Namen tega izobraževanja je udejanjiti in posredovati nova znanja, kot tudi izboljšati interdisciplinarno znanstveno izmenjavo med znanstveniki zelo različnih področij (molekularna biologija, eksperimentalna toksikologija, biotehnologija, živilska tehnologija in prehrana) za dosego višje ravni integracije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
