Na področju "Processor Architecture - from dataflow to superscalar and beyond", izdani pri založbi Springer-Verlag v Berlinu in New Yorku. V njej je podan pregled arhitekturnih mehanizmov in izvedbenih tehnik, ki izkoriščajo drobno- in srednjezrnato vzporednost v mikroprocesorju. Na področju raziskav sočasnega (programskega in strojnega) načrtovanja sistemov za delo v strogem resničnem času smo se osredotočili na razvoj optimizacijskih metod, ki temeljijo na visoko-zmogljivih hevrističnih principih, kot so Hopfieldove nevronske mreže in genetski algoritmi. Predlagali smo postopke za učinkovito izvajanje funkcij jedra operacijskega sistema za delo v resničnem času (kot npr. pri razvrščanje ali pri porazdeljevanju opravil). Metode so hkrati uporabne tudi pri reševanju zahtevnih problemov iz vsakdanjega življenja (problem ocenjevanja vrednosti parametrov ali problem izdelave urnika v šolah in univerzah). Raziskave na področju visokonivojske arhitekturne sinteze so bile osredotočene predvsem v evolucijske algoritme za razvrščanje in dodeljevanje. Razvili smo izboljšan evolucijski algoritem, ki se je izkazal kot zelo učinkovit na danih testnih primerih in je zato zelo primeren za uporabo v visokonivojski sintezi. Raziskave na področju optimizacijskih metod v kombinatoričnih optimizacijskih problemih so osredotočene predvsem na optimizacijo s kolonijami mravelj, ki sodi med novejše metahevristične postopke za reševanje tovrstnih problemov. Razvili smo večnivojski in hibridni pristop in z njima reševali problem razdeljevanja mrež (angl. mesh partitioning), ki se pojavlja pri številnih inženirskih problemih. Predlagana optimizacijska algoritma prekašata klasične algoritme kot so k-METIS, p-METIS, Chaco in JOSTLE. Sodelovali smo s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in prispevali k rezultatom na področju poenostavljanja in rekonstrukcije trikotniških mrež ter razvoja orodja TriMeDec objavljenih v mednarodni periodiki. Izvajali smo različne raziskovalne aktivnosti v zvezi s problematiko preizkušanja in diagnosticiranja integriranih vezij in sistemov in to na področju digitalnih ter mešanih analogno-digitalnih vezjih. V okviru bilateralnega projekta PROTEUS smo v sodelovanju z LIRMM, Montpellier, razvili eksperimentalno vezje za razvoj preizkusnih in merilnih metod v skladu s standardom IEEE 1149.4 z razširjeno funkcionalnostjo analognih robnih modulov ABM. Uvedeno stikalo za odklop jedra omogoča obsežno sistemsko funkcionalno rekonfiguracijo, kar je možno v praksi izkoristiti za snovanje učinkovitih funkcionalnih preizkusov mešanih analogno-digitalnih vezij. Druga izboljšava modulov ABM pa omogoča primerjavo analognih vhodnih signalov z večimi napetostnimi nivoji, kar bistveno izboljša diagnostiko napak na povezavah med integriranimi vezji. Na področju oscilacijskega testa smo razvili testne strukture za različne razrede aktivnih RC filtrov. Razširili smo uporabo oscilacijskih preizkusnih struktur na generiranje vzbujanja v okviru vgrajenega samodejnega testa. Pokazali smo tudi, da je možno uporabiti oscilacijske preizkusne strukture za merjenje delovne temperature, če vgradimo v preizkusno strukturo temperaturno odvisno komponento.