Raziskovalni program Radiokemija in radioekologija je bil usmerjen v razvoj metod za določanje naravnih in umetnih radionuklidov z uporabo alfa in gama spektrometrije, beta štetja in metode tekočinske scintilacije. Raziskave smo usmerili v študij izluževanja in uporabe različnih separacijskih tehnik radionuklidov. Razvili smo separacijske tehnike za posamično določitev uranovih, torijevih, plutonijevih, americijevih in stroncijevih radioizotopov, kakor tudi metodo za njihovo določitev v enem alikvotu vzorca. Metodo tekočinske scintilacije smo uporabili za določanje vsebnosti Ra-226 v pitnih in mineralnih vodah. Najnovejše ekstrakcijske materiale na osnovi kronskih etrov smo uporabili za separacijo stroncijevih in polonijevih radioizotopov ter Pb-210. Kombinirano metodo z uporabo alfa spektrometrije in metode tekočinske scintilacije smo razvili za določanje Ra-226, Th-230 in Pa-231 v ekoloških vzorcih. Za določitev dolgoživega alfa sevalca Np-237 smo razvili metodo pri kateri smo uporabili alfa in gama spektrometrijo ter preseparacijsko radiokemično nevtronsko aktivacijsko analizo. Prav tako smo ovrednotili kritične stopnje pri pripravi izvorov za alfa spektrometrijo z elektrodepozicijo in mikrokoprecipitacijo. Nevtronska aktivacijska analiza (NAA) je pomembna analizna tehnika za določanje elementov v sledovih. Za razliko od drugih spektroskopskih metod, ki so odvisne od elektronske konfiguracije atoma, so pri NAA pomembne njegove jedrske lastnosti. Ta specifičnost omogoča izredno občutljivost in pravilnost analitskih rezultatov ter zanesljivo kontrolo kvalitete meritev. Zato je bila posebna pozornost namenjena razvoju metod za določanje sledov urana, torija, joda, arzena, selena, vanadija in mangana v ekoloških in bioloških vzorcih z uporabo radiokemične nevtronske aktivacijske analize (RNAA). Pri omenjenih analizah smo ovrednotili kemijski izkoristek analiznega postopka z uporabo radioaktivnih indikatorjev. Posebna pozornost je bila namenjena tudi raziskavam kemijskih zvrsti selena in arzena. Glede na to, da so pri analizah z nevtronsko aktivacijsko analizo izredno pomembni jedrski parametri obsevalne naprave smo študirali gradient fluence nevtronov v dveh tipičnih obsevalnih kanalih (vrtiljak - izven sredice, F-ring - v sredici) reaktorja Triga Mark II. Ugotavljali smo prostorsko nehomogenost termičnih in hitrih nevtronov znotraj vzorcev organskih in anorganskih osnov. Preučili smo vplive spektralnih parametrov obsevalnih kanalov reaktorja pri določanju jedrskih konstant. Na področju raziskav k0 standardizacijske INAA tehnike smo eksperimentalno določili Q0 in k0 faktorje za nuklide, pri katerih so obstajale velike razlike v vrednostih iz literature. Pri tem smo uporabili metodo kadmijevega razmerja, ki se je izkazala za najbolj zanesljivo. Prav tako smo ovrednotili korekcijski faktor za posamezne nuklide pri uporabi standardnega postopka k0 metode. Narejen je bil celoten pregled najnovejših jedrskih podatkov (T1/2, Q0, Er, k0) iz knjižnice KAYZERO ter energij gama, pri katerih smo dobili najbolj zanesljive rezultate. Glavni poudarki raziskav radioekološkega dela pa so bili usmerjeni predvsem v študij privzema in kroženja težkih kovin in radionuklidov ter oceni prejetih doz na osnovi dobljenih rezultatov. Kot biomonitorje smo uporabili lišaje in mahove. Pridobili smo obsežno datoteko o vsebnosti kovin in radionuklidov. Dobljeni rezultati bodo omogočili vpogled v možne emisijske vire ter ugotavljanje posledic daljinskega transporta onesnaževalcev ter njihov vpliv na vegetacijo in zdravje ljudi.