Slovenija je ena izmed evropskih držav z največjo biotsko raznovrstnostjo, ki pa še ni dovolj raziskana. Raziskave v opravljenem programu so prispevale k poznavanju flore, favne in vegetacije (recentne in paleovegetacije) Slovenije ter srednje in jugovzhodne Evrope. S sodelovanjem v evropskih multilateralnih in bilateralnih projektih, objavami v mednarodnih publikacijah, predstavitvami na kongresih smo naša spoznanja integrirali tudi v splošna spoznanja. Poleg osnovnega poznavanja raziskovanih objektov, pa so rezultati naših raziskav pomembni tudi pri izpolnjevanju različnih mednarodnih konvencij in direktiv, ki se nanašajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti in ogroženih ekosistemov (FFH, Natura 2000, Bernska konvencija). Pomembne rezultate programa navajamo po tematskih sklopih: floristične in taksonomske, vegetacijske, paleovegetacijske in zoološke raziskave: Floristične in taksonomske. Raziskovali smo horologijo nekaterih taksonov (npr. Euphorbia kereneri, Thesium rostratum) in sodelovali pri projektu Atlas Florae Europaeae.. Raziskovali smo endemične in polimorfne taksone (npr. Stellaria nemorum agg. Cerastium sylvaticum agg.) . Ukvarjali smo se tudi s sistematiko, rastiščnimi razmerami in razširjenostjo agregata ptičje dresni. Vegetacijske raziskave Vegetacijo smo raziskovali v skladu s standardno srednjeevropsko metodo, v katero smo integrirali sodobne metode, kot so merjenje ekoloških parametrov, obdelava podatkov v velikih podatkovnih zbirkah, podatke smo vključevali tudi v geografske informacijske sisteme. Podrobno smo raziskali in analizirali nekatere predele Slovenije (npr. Tolminsko). Izdelali smo sintetska dela vegetacije jugovzhodne Evrope (npr. gabrovi gozdovi, vegetacija gozdnih robov). Izdelali in objavili smo vegetacijsko karto Slovenije s komentarjem. Palinološke raziskave S študijem primarnih in sekundarnih (antropozoogenih) faz v razvoju holocenske vegetacije spremljamo širjenje posameznih gozdnih elementov, zlasti bukve, od južnoalpskega prostora proti severu Evrope po koncu zadnje poledenitve. Z antrokotomskimi in karpološkimi analizami radiokarbonsko ali arheološko datiranih zoglenelih rastlinskih ostankov primerjamo pojav in širjenje kulturnih rastlin pri nas in v širšem evropske prostoru. Zoološke raziskave Z uporabo rendgenske difrakcije smo raziskovali sestavo lupine hišic izvirskih polžev in se ukvarjali z raziskavami mobilnosti polžev. Raziskovali smo razširjenost hroščev, ugotovili več novih vrst za Slovenijo in uvedli nove tehnologije oz. modificirali metode za preučevanje hroščev. Proučili in prostorsko smo predstavili ekologijo populacije in horologijo ogrožene vrste metulja Coenonympha oedippus v fragmentirani krajini kot. metodološki pristop za ohranjanje ogrožene vrste