Metodologija in rezultati regionalnogeografskih preučevanj Slovenije so izredno zanimivi tudi v evropskem in svetovnem merilu, saj se po pokrajinski pestrosti in prepletenosti pokrajinskih značilnosti le malokatera država lahko primerja s Slovenijo. Naša država namreč leži na stiku in prepletanju štirih velikih evropskih geografskih pokrajinskih enot (alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta) ter različnih zgodovinskih, etnoloških, jezikovnih, verskih, političnih in drugih vplivov, predvsem štirih kulturnih območij (slovanskega, germanskega, romanskega in madžarskega). Zato so se na površinsko izredno majhnem območju oblikovali zelo številni in različni tipi naravnih in kulturnih pokrajin (regij), ki odsevajo geografske značilnosti določenega območja. Zaradi prepletanja tako številnih in tako različnih naravnih in družbenih dejavnikov sta neverjetno pestri in zanimi tudi naravna in kulturna dediščina naših pokrajin. Regionalnogeografska metodologija preučevanja mora biti zaradi pestrosti slovenskih pokrajin še posebej natančna, razdelana in prilagodljiva ter zato prenosljiva in uporabna tudi za tuje raziskovalce oziroma druge države. Mnogi tuji geografi celo pravijo, da je Slovenija pravi geografski naravni laboratorij. Regionalnogeografska preučevanja nudijo temelje za raziskave sorodnih, predvsem prostorskih znanosti, pa tudi za spoznavanje in reševanje regionalnih konfliktov, regionalno planiranje, politične odločitve, splošno izobrazbo ipd. Regionalna geografija spodbuja humanost med ljudmi in spoštovanje številnih razlik med njimi oziroma strpnost tako v Sloveniji kot na svetu, kar je pomembna humana komponenta programa Regionalna geografija Slovenije.