Osnovni cilj programa je bil vpeljava nove paradigme v slovenski zdravilski kemiji imenovane antigenski ali antisens pristop pri iskanju novih učinkovin predvsem na področju protivirusne in protirakave kemoterapije, ki temelji na sintezi specifičnih oligonukleotidov. Naš koncept temelji na sintezi novih nenaravnih oligonukleotidov označenih predvsem z zamenjavo gvaninskih gradnikov z lipofilnimi bazami (3-deaza gvanini) ali z ribavirinom. Posledica naj bi bile specifične strukturne spremembe lastnosti dvojnih ali trojnih vijačnic in tudi višjih supramolekul (kvadropleksov) kot inhibitorjev telomeraze. Posebno mesto naj bi imel ribavirin (deoksiribavirin) kot univerzalni nukleozid, kiga je mogoče selektivno platinirati in ga uporabiti kot model pri raziskovanju mehanizma delovanja Pt(II) protirarkavih učinkovin. Za dosego teh ciljev je bilo potrebno pripraviti in derivatizirati posamezne gradnike za vključitev le-teh v specifične sekvence in seveda določitev njihove strukture v trdnem stanju in v raztopinah (konformacije) za njihovo spremljanje v bolj kompleksnih makromolekulah. Sinteza sama je nova, ODN-i so novi, strukturne in biološke posledice so neznane. Iščemo posebne lastnosti, ki naj bi vplivale na vsebnost molekul vode v vijačnici. Zamenjava dušika na mestu N3 naj bi predvsem vplivala na tiste encime, ki imajo vezivno mesto na gvaninskih molekulah. Zanimajo nas tudi višje supramolekule kot so npr. kvadropleksi in to s perturbacijo z nenaravnim gvaninom ali s subtilno substitucijo T in A ali obratno. Ne nazadnje, naj omenim še uporabo znanja in gvaninskih gradnikov pri tvorbi samosestavljivih supramolekul, saj smo ob raziskovanju hibridizacij nenaravnih oligonukleotidov na našem programu opazili, da gvanozin oz. izogvanozin tvorita primerne inofore in jih lahko enostavno pripremo na izbrano ogrodje (npr. 1,3-alt-kaliks(4)aren, ker je 1.3-alt-jedro lepo prirejeno za tvorbo intermolekularne vodikove vezi s sosedno monomero.