Raziskave programske skupine so se osredinile na preučevanje medkulturnih odnosov v posredovanju in sprejemu tujih literatur (v glavnem angleških, nemških in nekaterih slovanskih) z zgodovinskega, estetskega, teoretičnega, didaktičnega, kritiškega, prevodoslovnega vidika in s stališča spolne razlike. Raziskave so pogosto segale na področje kulturnih študij. Medkulturno posredovana literarna besedila v prevodu in/ali v izvirniku so mednarodno spoznana kot eden izmed najpomembnejših oblikovalnih dejavnikov za razvoj kultur in posameznikove identitete preko višanja medkulturne zavesti; tako soustvarjajo uspešnejše mednarodne odnose in zagotavljajo boljšo kakovost življenja, omogočajo vključevanje v procese globalizacije in skrbijo za zagotavljanje in ohranjanje različnosti ob procesih evropske integracije. Raziskave so doprinesle k uveljavitvi slovenske ustvarjalnosti v ustreznih tujejzičnih okoljih in k poznavanju drugih kultur pri nas. Omogočile so natančnejšo določitev vloge različnih tujejezičnih književnosti in njihovih vplivanj, ugotavljajo avtonomnost slovenske književne ustvarjalnosti ne glede na tuje vplive. Vse to bo pripomoglo k zgodovinsko natančnejši in verodostojnejši podobi slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Ugotavljanje funkcij in paradigem literature, ki so bistvene za posameznikov skladni razvoj kot tudi za širšo inteektualno, spoznavno in čustveno gibljivost, kar pripomore k prilagodljivosti na zahteve globalizirane družbe in na njene spremembe in istočasno zagotavlja raznolikost, ki je potrebna za ustvarjanje in ohranjanje kulturnih identitet, je bilo kot cilj v ospredju proučevanj. Poleg tega delujejo estetski diskurzi preko drugačnosti, ozaveščanja družbenih norm in vzorcev in modeliranja sveta preko jezika. Literarna besedila imajo privilegiran položaj in tvorijo sistem za soočenje v drugim in drugačnim, različnim in neznanim: tako so delavnice konfrontacij bralcev z dejavniki, ki rušijo demokratičnost, prenašajo individualne in kolektivne fantazme in tabuje in končno vodijo v fundamentalizme. Po drugi strani povečujejo ustvarjanje kulture reševanja konfliktov in s tem prispevajo k toleranci do drugih, uspešnemu sodelovanju in komuniciranju. Kot prostor svobode in neomejenih možnosti razširja literatura posameznikove spoznavne okvirje, izostruje njihovo zavest o ideološkosti diskurzov in kulturnih praks, o njihovi socialni konstrukciji in posledično o možnostih sprememb. Vsi ti procesi postanejo hitreje in lažje vidni prav iz medkulturne perspektive. Raziskovalna skupina je objavila 8 knjig in preko 300 študij, ki so bile v največji meri tudi predstavljene na mednarodnih konferencah in drugih znanstvenih srečanjih. Členimo jih lahko na naslednja glavna področja: 1.Proučevanja sprejemanja zgoraj navedenih literatur: obsegajo tako geografsko kot tudi zgodovinsko široko področje. Posebno zanimivi so medkulturni odnosi v delih izseljencev, v multikulturni atmosferi avstrijske monarhije in v Bosni in Hercegovini. 2.Literarno zgodovinske raziskave in proučevanje medkulturnih stikov s posebnim poudarkom na časnikarstvu v večjezičnem kontekstu. Izvedena je bila tudi konferenca na to temo. 3.Didaktika literature: ustvarjanje teoretičnih in aplikativnih modelov medkulturnega posredovanja književnosti, pripovednega diskurza in tujih kultur z vztrajanjem na različnosti in tujosti estetskega diskurza in kulturnih razlik. Eno izmed glavnih področij raziskav je bila bralna motivacija, socializacija in usposobljenost. 4.Literarna teorija: Tu so bila glavna področja raziskav proučevanje motivacij, akulturacije in socializacije bralne publike. Modeliranje multilingualne estetike ter raziskovanje otroške in mladinske književnosti v tujih jezikih, ki sta bila druga dva poudarka v izvedenih raziskavah sta razkrila pomembnost medkulturnih vidikov. 5.Teorija in praksa književnega prevoda: prevodoslovno področje se je izkazalo kot osrednje medkulturno polje