Raziskovalna skupina je v obdobju 1999 - 2003 december) na treh temeljnih področjih svojega raziskovanja (oznake A1 - inženiring kemijskega znanja, A2 - informatizacija izobraževanja in A3 - informacijske metode in tehnike za prenos znanja v uporabo) objavila: (1) petnajst izvirnih znanstvenih člankov v revijah s SCI faktorjem, (od tega je eden v tisku); (2) tri originalne znanstvene članke, v revijah, ki so uvrščene v mednarodne bibliografske baze; (3) en pregledni znanstveni članek; (4) devet samostojnih znanstvenih sestavkov v monografijah, od tega sedem v tujih; Na osnovi raziskovalnega programa skupine so nastale tri doktorske teze, pri eni je bila somentorica članica raziskovalne skupine, en doktorat je nastal na tuji univerzi (University of Lancaster, UK, pri enem doktoratu je bil somentor prof. dr. John Gilbert z univerze Reading, UK)). Članica skupine je bila tudi somentorica doktorata na Prirodoslovno matematičkom fakultetu; Univerze v Sarajevu. Iz raziskovalnega programa skupine izhaja tudi enajst magistrskih tez, pri katerih so bili člani skupine mentorji ali somentorji ter dodatnih osem magistrskih tez, ki temeljijo na programu raziskovalne skupine. Na raziskovalnem programu skupine temelji tudi devetnajst diplomskih del, katerih mentorji so člani raziskovalne skupine. Dosežki raziskovalne skupine prispevajo: Ad 1: (1) k poglobljenemu poznavanju soodvisnosti med zgradbo potencialnih onesnaževal in njihovo usodo v vodnem mediju (biorazgradnja, fotokemična oksidacija) in zraku (reakcija hlapnih organskih spojin s hidroksilnimi radikali), (2) k razvijanju netoksičnih pesticidov, (3) k vrednotenju uporabe metod QSAR za napovedovanje usode onesnaževal v okolju, (4) k poznavanju soodvisnosti med zgradbo aromatskih eteričnih olj in njihovo antimikrobno aktivnostjo, (5) k razvoju metod izolacije in kvantifikacije glivnih triterpenoidnih kislin ter ekstracelularnih in intracelularnih polisaharidov, (6) k preučevanju imunomodulatornih učinkov glivnih polisaharidov in možnosti njihovega pridobivanja s submerzno kultivacijo glivne biomase, (7) k širjenju možnosti uporabe tehnologije mikrokapsuliranja za podaljšano sproščanje in manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev ter za razvoj novih aplikacij v tekstilni industriji ter (8) k razvoju metodologije kolaborativne simulacije. Ad 2: (1) k poznavanju informacijske vrednosti različnih predstavitev zgradbe molekul za učence in dijake in njihovega vpliva na uspešnost reševanja prostorskih kemijskih problemov, (2) k prepoznavanju vplivov različnih vizualizacijskih elementov in oblik učenja z multimedijo na kvaliteto in trajnost kemijskega znanja, (3) k razvoju novih, varnejših in cenovno ugodnejših metod šolskega eksperimentalnega dela. Ad 3: (1) k razvoju metodologije za večanje dodane vrednosti podatkov in informacij, (2) k razvoju specialne informatike (npr. bioinformatika) in njenega uveljavljanja v izobraževalnih programih in pri raziskovanju.