1. Mednarodna znanstvena konferenca "Krajinsko planiranje v dobi globalizacije" z udeležbo najpomembnejših evropskih raziskovalcev s področja krajinskega načrtovanja in nekaterih vidnejših svetovnih raziskovalcev je pomenila pravo znanstveno tribuno za izmenjavo raziskovalnih dosežkov na področju raziskovanja sprememb v krajini, ki jih vnašajo globalizacijski procesi v vse države sveta, posebno Evrope. To je področje raziskovanja, na katerem je skupina aktivna in je o tem poročala tudi na drugih konferencah in v mednarodnih objavah (I. Marušič). 2. Raziskave o človekovega (oblikovanega) okolja (doživljanje rastlin, narave, členitev kompleksnejših struktur, kultuna krajinska dediščina) kontinuirano potekajo v okviru programske skupine in nedvomno dodaja nova spoznanja v zakladnico znanja na tem področju (N. Kravanja, T. Simonič, D. Gazvoda, A. Kučan). Izmenjava informacij poteka preko objav v mednarodnih časopisih in preko številnih sodelovanj (konference, izmenjava učiteljev in študentov). 3. Raziskovanja kulturne krajine so vezana na Slovenijo, vendar so hkrati povezana z Evropsko konvencijo o krajinah. Področja raziskovanja: krajinska tipologija, razvoj krajin, povezave med toponimi in značilnostmi krajine, spoznavni zemljevidi imajo mednarodno odmevnost predvsem zaradi sedaj aktualnega uresničevanja Evropske konvencije o krajini (I. Marušič, A. Kučan). 4. Na področju razvoja teoretskih osnov krajinskega načrtovanja in urejanja krajine raziskave kontinuirano potekaj že vrsto let. V zadnjih letih gre predvsem za razvoj varstvenih prostorskih modelov - modelov ranljivosti prostora (I. Marušič) in za razvoj postopkov vključevanja javnosti v odločanje o prostorskem razvoju (I. Marušič).