A) Zamenjava "študija primera Slovenije" z mednarodnoprimerjalnim preučevanjem različnih značilnosti slovenske politike, kar omogoča raziskovalne rezultate, zanimive tudi za mednarodno politološko skupnost. B) Mednarodno primerjalno preučevanje: a) volilnega inženirstva v posocialističnih državah (manipuliranje značilnosti volilnih sistemov z namenom pre/oblikovati parlamentarno strankarsko areno); b) političnih ureditev v posocialističnih državah (predsedniški vs parlamentarni sistem) c) povezovanja med strankami posocialističnih držav z evropskimi strankarskimi federacijami. Raziskovalni rezultati delno korigirajo dosedanje raziskovalne ugotovitve, ki temeljijo na preučevanju predvsem zahodnih demokracij (predvsem ugotovitve o učinkih posameznih zvrsti in elementov volilnega sistema ter ustavne izbire na strankarske arene ter na predstavništvo marginalnih družbenih skupin v političnih predstavniških telesih). C) Nove raziskovalne ugotovitve na podlagi raziskovanja prehodov v demokracijo in političnih sistemov na vzorcu srednjeevropskih postsocialističnih držav in držav nekdanje Jugoslavije, ki doslej praviloma niso bile hkrati preučevane na podlagi istega raziskovalnega dizajna (Poljska, Madžarska, Češkoslovaška oziroma Češka in Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija - slednji smo opazovali kot avtonomni politični enoti - in Makedonija). D) Kritična (samo)refleksija slovenske politične znanosti v okviru mednarodno-primerjalne analize (sodelovanje v okviru dveh evropskih tematskih mrež na temo razvoja politične znanosti).