Prizadevanja živilske in kmetijske znanosti v razvitem svetu so danes usmerjena predvsem v proizvodnjo zdrave in varne hrane, ki zmanjšuje pogostnost t.i. civilizacijskih bolezni in sodobnemu človeku omogoča bolj zdrav način prehranjevanja ter prispeva k povečanju njegove storilnosti. Raziskave, usmerjene v proizvodnjo zdravju varnega mesa in mesnih izdelkov z ugodnejšo prehransko vrednostjo (manj maščob in holesterola, ugodnejša maščobnokislinska sestava, zamenjava zdravju škodljivih aditivov z neškodljivimi, zmanjšanje zdravju škodljivih produktov pri klasičnih postopkih priprave mesa, itd.) so tako del svetovnih raziskav in v celoti sledijo usmeritvam razvojnih programov Svetovne zdravstvene organizacije in FAO pri Združenih narodih. V programski skupini smo sledili trendom raziskovalcev v svetu, ki poudarjajo pomen analiziranja ne le osnovnih sestavin živil, ampak tudi nekaterih prehransko in fiziološko pomembnih kazalcev. V množici analiz in analiziranih parametrov vidimo glavni smoter raziskovalnega dela v iskanju najpomembnejših kriterijev kakovosti in razvijanju metod za preverjanje in potrjevanje geografskega porekla slovenskih izdelkov. Pri raziskovanju rastlinskih živil smo se osredotočili predvsem na integrirani sistem, ki celostno obravnava pridelavo, predelavo in prehrano. Pri raziskavah biološke raznovrstnosti surovin smo določili osnovne parametre, ki zagotavljajo boljšo skladiščno sposobnost ter senzorično in prehransko večvredne izdelke. Razvili smo metodo za določanje vsebnosti višjih maščobnih kislin v trdnih vzorcih (zelenjavi, orehih.). Z uporabo nedestruktivnih metod (kromometrične, IR tehnike, sonične tehnike) lahko zasledujemo kakovostne parametre na istem vzorcu od sadovnjaka do končnega izdelka. Z uporabo omenjenih tehnik smo se vključili v nov, sodoben pristop k raziskovanju na področju rastlinskih živil. V pridelovalno- predelovalni verigi je dobro poznavanje primarne surovine, pogojev skladiščenja in razporeditve posameznih hranil v plodovih osnovni pogoj za proizvodnjo končnih izdelkov z optimalno senzorično, prehransko in funkcionalno vrednostjo. Pri raziskovanju vina smo se v prvi fazi osredotočili na določitev optimalnega časa trgatve kot predpogoja za kakovostno vino z uvajanjem novih fizikalno-kemijskijh parametrov zrelosti grozdja: pufrska kapaciteta, določanje FAN oziroma razmerja med prolinom in FAN. Z ustreznimi tehnološkimi postopki predelave rdečega grozdja smo dosegli optimalnejšo fenolno sestavo ter s tem omogočili daljše zorenje in staranje vin, pri belih vinih pa ohranitev sortnega karakterja ter povečanje aromatičnih snovi in ekstrakta. Vezano na stroge predpise mednarodne organizacije za trto in vino (O.I.V., Pariz) je za dosego boljše kakovosti zdrave in varne hrane - vina potrebno celovito poznavanje osnovne surovine - grozdja, njegove kemijske sestave in vpliva posameznih tehnoloških postopkov za doseganje boljše senzorične kakovosti, stabilnosti in povečanje prehranske vrednosti.