Naravnih vodnih teles, v katerih lahko raziskujemo odnose organizmov z okoljem je v svetovnem merilu vse manj. Ugotovitve tako imenovanih novih vrst posebej v združbi mladoletnic, ki smo jih evidentirali z našimi raziskavami prispevajo k svetovni zakladnici vrstne pestrosti. Pomembna je bila potrditev hipoteze o longitudinalnem spreminjanju okoljskih spremenljivk tudi na manjših vodotokih in spoznanje, da za celovito presojo stanja v vodnih ekosistemih potrebujemo reprezentativne podvzorce tudi s kratkih odsekov rečnega toka, na katerih se hidrološke razmere hitro menjavajo. DNA slikovna citometrija je bila standardizirana in sprejeta kot ena od metod za določanje velikosti genoma rastlin. Ugotovili smo izjemno vrstno bogastvo nekaterih živalskih skupin v trajnih, ohranjenih gozdovih južne Slovenije. Zahodni del Balkana je v evropskem prostoru pomembno bivališče številnih nevretenčarskih, pa tudi vretenčarskih vrst. Najdene nove vrste strig dopolnjujejo obstoječe vedenje o tej, za delovanje gozdnih ekosistemov zmernih klimatov ključne živalske skupine. S proučevanjem divje mačke smo ugotovili vzorce aktivnosti in prostorskega razporejanja divjih mačk ter osnovne značilnosti njihove socialne organizacije. V Evropi potreba po njenem učinkovitejšem varovanju vse bolj stopata v ospredje. Med rastlinskimi vrstami rodu Thlaspi srečamo številne hiperakumulatorske vrste za Cd in Zn. Raziskave hiperakumulacije teh vrst so pomembne predvsem za njihovo uporabo v fitoremediaciji. Odkritje mikorizne simbioze kot biotehnološke metode uporabne za izboljšano rast rastlin je zato pomembno za širšo znanstveno sfero, kot tudi za potencialno aplikacijo v fitoremediaciji. Prav tako ima velik biotehnološki pomen tudi uporaba mikorize kot bioindikacije onesnaženih rastišč.