Slovenija je majhna država, ki zajema le 0.014 % površine svetovnega kopnega in je relativno siromašna z mineralnimi surovinami. Kljub temu pa so na njenem, geološko izredno zapletenem ozemlju, na stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, zelo raznovrstna nahajališča mineralnih in energetskih surovin. Nekatera med njimi sodijo po določenih lastnostih v evropski ali celo svetovni vrh posebnosti npr.: Idrija, Velenje, Mežica, Žirovski vrh. V sklopu raziskav zgradbe vzhodnega dela Severnih Karavank smo prišli do novih spoznanj o njihovem nastanku in genezi Mežiških rudišč ter s tem alpskih rudišč svinca in cinka v splošnem, ki pa še vedno niso zadovoljivo pojasnjena (odkritje Pecinega nariva in njegova strukturno-kinematska interpretacija; strukturna in časovna interpretacija svinčevo cinkove mineralizacije v Mežiškem rudišču). Pri raziskavah premoga smo teoretično utemeljili in v prakso vpeljali metodologijo makroskopske karakterizacije velenjskega lignita, ki predstavlja v širšem smislu prispevek k litotipni klasifikaciji za mehke rjave premoge. Genetsko interpretirana petrološka, paleofloristična in geokemična conacija velenjskega in zasavskega premogovega sloja omogoča primerljivost z nekaterimi premogišči v širšem prostoru med Alpami, Dinaridi in Panonskim bazenom. S teoretičnega stališča je pomemben prispevek pri uvajanju načel trajnostnega razvoja pri gospodarjenju z mineralnimi surovinami na različnih ravneh (nacionalnih, lokalnih in objektnih) . V uranovem rudišču Žirovski vrh, ki spada med pomembnejša evropska rudišča urana, smo podali interpretacijo pogojev nastanka sedimentnih kamnin spodnjega dela Groedenske formacije in značilnosti ter izvor cirkona v njej.