- Z različnimi kemijskimi postopki in biološkimi testi smo določili kemijsko sestavo (Weendska analiza, rudninske snovi, aminokislinska sestava, maščobno-kislinska sestava) različnih vrst krme, ki jo pridelujemo v Sloveniji ali uvažamo: ječmen, pšenica, oves, koruza, bučne pogače, fižol, leča, različne vrste zelenjave ter maščobno kislinsko sestavo mleka, sirov in jajc. - Proučevali smo vplive razvojnih faz različnih vrst trav in detelj na vsebnost in kakovost surove vlaknine v vzorcih. Raziskali smo vplive vrste trav in detelj ter zaporedne košnje na vsebnost cinka in mangana. - Razvili smo in v raziskave uvedli nove metode za določanje hranljivih snovi krme (NIR - rudninske snovi), energetske vrednosti krme (Hohenheimski plinski test) za izračun neto energije za laktacijo (NEL) pri kravah molznicah. Za proučevanje oksidacijskega stresa v organizmu živali in ljudi smo razvili Comet test (analize poškodb DNA v levkocitih) in metodi za določanje malonaldehida in tokoferol izomerov. Razvojno smo dopolnjevali biološki test za določanje bilance hranljivih snovi (dušik, mikroelementi) in analitske postopke zadoločanje surove vlaknine. - Proučili smo vplive surove vlaknine v obroku na razvoj mikrobne biomase v prebavilih prašičev in vpliv beljakovin fižola in leče na prebavo in presnovo beljakovin v črevesni sluznici, jetrih in mišičnem tkivu laboratorijskih podgan. Ugotovili smo, da kemoterapija inhibira proteolizo v mišičnem tkivu. - Raziskali smo učinke v obrok dodanih različnih probiotikov. Dokazali smo probiotični učinek dveh novih sevov laktobacilov. Rezultati, dobljeni v naših razmerah se razlikujejo od v literaturi objavljenih zakonitosti. Potrdili smo učinke eksogenih encimov (beta-glucanaza, xylanaza, fitaza) na izkoristljivost neškrobnih polisaharidov in fosforja. Obsežne opravljene raziskave dokazujejo učinek kostanjevih taninov na dogajanja v prebavi pri različnih živalskih vrstah (kunci, ovce, koze, prašiči). - Proučili smo neposredne in posredne okoljske vplive na mlečnost in sestavo mleka krav v poletnem obdobju in vpliva pitja vode na mlečnost in sestavo mleka krav. - Proučili smo vplive vitamina E v obroku pitancev na kakovost govejega mesa. Predstavili smo hranilno in senzorično vrednost mesa kuncev. Raziskali smo hranilno vrednost (vsebnost n-3 maščobnih kislin, vit. A in E ter I, Se in Zn) jajc. Z dodatkom n-3 maščobnih kislin v obrok lahko spremenimo maščobno kislinsko sestavo mleka. S krmljenjem n-3 maščobnih kislin brejim in doječim svinjam smo dosegli spremembo v maščobno-kislinski sestavi tkiv njihovih pujskov. Dodatek n-3 maščobnih kislin v obrok zmanjšuje pri kozah število somatskih celic v njihovem mleku. - Dodatek maščob v dieto laboratorijskih miši je izzval poškodbe DNA v njihovih levkocitih. -Z obsežnimi raziskavami smo dokazali redukcijo oksidacijskega stresa pri modelnih živalih (prašičih), krmljenih z obrokom, v katerem je bilo veliko maščob, ko smo jih dodatno krmili z otrobi ječmena in pšenice. Comet test dokazuje delovanje antioksidantov iz obroka na oksidacijo maščob. Dodatek vitamina E, zelenjave in sadja (antioksidanti in surova vlaknina) v obrok modelnih živali (prašičev) zmanjšuje stopnjo oksidacijskega stresa. Poskusi so bili opravljeni z obroki, ki so vsebovali pusto in mastno meso. - Proučili smo povezave med količino n-3 maščobnih kislin v hrani in maščobnokislinsko sestavo kolostruma in mleka doječih žena. Povezave so pozitivne. Značilnosti prehrane se odražajo v maščobnokislinski sestavi mleka doječih žena v različnih regijah v Sloveniji. - V program smo uvedli prve sistematične raziskave o emisiji amonijaka iz živalskih ekskrementov v Sloveniji. Potrdili smo, da dodatek limitirajočih aminokislin v obrok, sestavljen iz žit, pridelnih v Sloveniji, značilno zmanjša delež dušika v izločkih (predvsem v urinu). Encim fitaza v obroku tudi v naših razmerah poveča izkoristljivost fosforja in zmanjša delež izločenega fosforja v blatu.