Program Travništvo, pridelovanje krme in živinoreja je namenjen reševanju problemov na področju pridelovanja krme in živinoreje ob upoštevanju kakovosti vmesnih in končnih proizvodov, konkurenčnosti, načel trajnosti in posebnosti slovenskih razmer za kmetovanje. Raziskovalni program je pokrival področja rastlinske in živalske genetike, prehrane rastlin in živali, tehnologij v kmetijstvu, kakovosti krmnih rastlin, mesa in mleka, kmetijsko tehniko in ekonomiko kmetijstva. Med številnimi rezultati raziskav izpostavljamo sledeče: -Ugotovili smo, da siliranje poveča razgradlivost koruznega škroba in beljakovin v vampu. Povečanje razgradljivosti med siliranjem je bilo pri zrnju trdink večje kot pri zrnju zobank. Pri manj zrelem zrnju je siliranje povečalo razgradljivost škroba bolj, kot pri bolj zrelem zrnju. Hitro razgradljiva frakcija, hitrost razgrajevanja in razgradljivost škroba v vampu so bile tesno povezane z značilnostmi razgrajevanja beljakovin. To nakazuje, da lastnosti beljakovin pomembno vplivajo na vampno razgradljivost koruznega škroba. -Raziskovali smo vpliv staranja travno deteljne mešanice na presnovo beljakovin pri ovcah. Ugotovili smo, da se pri obrokih s svežo krmo učinkovitost mikrobne sinteze beljakovin v vampu giblje od 21.7 do 28.9 g N kg-1 zaužite prebavljive organske snovi, kar je precej več kot pri mrvi ali silažah. Variabilnost je bila pojasnjena z vsebnostjo sladkorjev v sveži krmi in s spremembami pH vrednosti vampnega soka. Mikrobne beljakovine so prispevale od 62 do 73 % presnovljivih beljakovin. Rezultati kažejo, da je potencial travno deteljne mešanice za produkcijo mikrobnih beljakovin v vampu podoben potencialu za neposredno produkcijo beljakovin na travniku. -Najpomembnejši rezultati na področju prašičereje so bili: (1) pripravili smo novo metodo (enačbo) za oceno mesnatosti klavnih trupov na liniji klanja (2) ocenili smo negotovost slovenske metode za ocenjevanje mesnatosti (3) ovrednotili smo prednosti (več intramuskularne maščobe, manjše izgube pri predelavi, manjše sprejemanje maščobe) in slabosti (več intermuskularne maščobe) križanja s pasmo duroc za predelavo v pršut in (4) opravili smo prvo oceno kakovosti mesa avtohtone pasme prašičev krškopoljec; ugotovili smo veliko pogostnost mutacije ryr1gena, ki povzroča slabšo kakovost mesa; navkljub temu smo za te prašiče ugotovili nekatere prednosti (več intramuskularne maščobe, mehkejše meso).