Prvi dosežek je razširitev uporabe enostavnega računskega modela prečnih pomikov razpokanega nosilca z enostavnih na okvirne konstrukcije, saj je bil izpeljan končni element, ki premaguje ovire, ki nastopajo pri analitičnem reševanju diferencialne enačbe pomikov. Vzporedno s to smerjo raziskave se je pripravila baza podatkov, na osnovi katere bo mogoče soditi o primernosti in uporabnosti v literaturi najdenih definicij za modeliranje rotacijske vzmeti, ki predstavlja razpoko. Če pa se bo izkazalo, da najdene funkcije ne izkazujejo dovolj dobrega ujemanja s pridobljenimi podatki, bo le te mogoče uporabiti kot osnovo za pridobitev nove, izvirne funkcije. Drugi dosežek je razširitev poenostavljega računskega modela za modeliranje prečnih pomikov natezno obremenjenih nosilcev z enostransko razpoko, s čemer je sedaj mogoče v analizo zajeti tudi ta fenomen, doslej popolnoma zanemarjen v obstoječi literaturi. Nov računski model se je izkazal kot dovolj natančnem, saj je primerjava rezultatov dveh, po računskem naporu popolnoma različnih metod, pokazala, da natančnen, a preveč zamuden in s tem za praktično izvedbo identifikacije neuporaben diskretni računski model, ter poenostavljeni model vodita do rezultatov, ki izkazujejo odlično ujemanje znotraj inženirske natančnosti (maksimalna razlika je manjša od 5%). Ker je smisel inverzne identifikacije razpok odkrivanje prisotnosti morebitne razpoke ter nato še iskanje približne lokacije in resnosti (globine) razpoke, lahko smatramo, da razviti račuski model predstavlja osnovo za uspešno iskanje razpok na enostavnejših kontrukcijah.