Glede na integrativnost programa so se dosežki povezovali v celoto. Tako je bila na področju poljedelstva in sonaravnega kmetijstva skupina vključena v evropske in s tem tudi svetovne raziskovalne tokove. Mednarodna vrednost rezultatov IOSDV poskusov in študija preučevanja bilance humusa po 'bavarski' in po 'švicarski' metodi je pokazala, da je v naših razmerah primernejša 'švicarska' metoda kot 'bavarska' (vzhodno nemška). Čeprav v Prekmurju tudi le-ta ne ustreza povsem ugotovljeni količini humusa v tleh, ki smo jih ugotovili s kemijsko analizo. Ugotovitev, da v naših razmerah 600-900 mm letnih padavin na lažjih tleh ne zadošča za dobre pridelke okopavin, v drugih srednje evropskih deželah pa je 700 mm padavin povsem dovolj, je možno razložiti s slabimi pedološkimi lastnostmi naših tal. Žlahtnenje koruze je bilo uspešno, saj je bila potrjena nov hibrid, v listo varovanih sort pa so bile vpisane štiri sorte. Potrjena je bila nova sorta pšenice (šifra PKT 102), ki spada med najkakovostnejše sorte pšenice pri nas. V zaključni fazi preizkušanja sta še dva genotipa, za katere se je v četrtem letu preizkušanja pokazalo, da sta občutljiva na herbicid (klortoluron plus 3asulfuron). V letu 2003 smo pri žlahtnenjeu koruze pričeli z umetnim okuževanjem z nekaterimi glivičnimi boleznimi Exserohilum turcicum (/Pass./ KJ Leonard EG Suggs.), Fusarium subglutinans. Rezultati omenjenih testov so pokazali, da so nekateri F1 križanci koruze, ki so v procesu žlahtnenja, odporni na navedena povzročitelja glivičnih bolezni. V svetovnem merilu je odkritje genov, ki so nosilci odpornosti na določene bolezni ali rase bolezni, izrednega pomena v neprestanem boju med rastlino in patogenom. Sodelavci raziskovalne skupine 115 (travništvo, pašništvo in pridelovanje krme) so sodelovali v treh projektih bilateralnega sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo, in sicer projektu, ki obravnava vplive agrotehnike na travno rušo na šotnih tleh, pozvananje morfološkega razvoja sestavov trav na različnih tleh in njegove povezanosti s sestavo zelinja. Omeniti je treba tudi dva Interekt projekta, kjer se je v sodelovanju s Furlanijo Julijsko krajino in Koroško preučevalo probleme travništva v alpskih razmerah. Program raziskav s področja fitomedicine je vpet v raziskave, ki potekajo tudi v nekaterih drugih deželah Evrope, med drugim tudi v okviru mednarodnega delovnega združenja IOSDV, kjer smo preučevali vpliv agrotehničnih ukrepov (gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili) na frekvenco prisotnih škodljivcev v glavnih poljščinah (koruza, pšenica, ječmen, oves) in bolezni. Skupina, ki dela na področju fitomedicine, se je intenzivno povezala tudi prek bilateralnih projektov z univerzami in inštituti v drugih deželah (Madžarska, Hrvaška). Raziskovalni dosežki so pomembni z vidika biodiverzitete živalskih organizmov in mikroorganizmov, saj smo določili oziroma potrdili nekatere doslej neznane vrste. Vzpostavili smo informacijski sistem, ki vključuje podatkovne baze s področja varstva rastlin, biologije, botanike, kmetijskih rastlin, kar je prav tako pomembno za širši prostor in ne samo za naše razmere.