Raziskovalno poslanstvo programa NAČRTOVANJE PROIZVODNIH SISTEMOV IN DIMENZIONALNE METROLOGIJE je usmerjeno k razvoju znaja potrebnega za holistično razumevanje vloge proizvodnje v industrijskem podjetju. Poslanstvo je uresničeno z združevanjem raziskovalnih vsebin industrijskega inženiringa (2.10.05), meroslovja, nadgrajenega z menedžmentom kakovosti (2.15.04) in inženirskega menedžmenta (5.04.03). V obdobju od leta 1999 do leta 2003 so potekale intenzivne raziskovalne aktivnosti, ki so pripeljale do pomebnih znastveno raziskovalnih rezultatov na omenjenih področjih. Na področju industrijskega inženiringa je bila razvita računalniško podprta metoda za upravljanje naročniške proizvodnje. Ta omogoča dinamično upravljanje postopkov znotraj posameznih kapacitetnih skupin ob kompromisnem zadoščanju več kriterijev. Na področju naročniške proizvodnje je bil razvit pristop za projektno upravljanje proizvodnje, ki integrira organizacijske, tehnološke, logistične in informacijsko-komunikacijske vidike. Pomebno področje raziskovanja v okviru industrijskega inženiringa predstavlja inženirska ergonomija. Rezultat raziskav je razvit pristop za celovito oblikovanje delovnih mest v proizvodnji. Najintenzivnejše raziskovalne aktivnosti so potekale na področju inženirskega menedžmenta. Raziskave so bile osredotočene na proučevanje razvoja dinamičnih sposobnosti v proizvodnih podjetjih. Prispevale so k razvoju teorije proizvodnih virov in teorije dinamičnih sposobnosti. Teoretični izsledki raziskav predstavljajo prispevek na raziskovalnih področjih proizvodnih strategij in tehnološkega menedžmenta. V okviru raziskav na področju inženirskega menedžmenta je bil razvit pristop za razvoj novih izdelkov. Razvoj pristopa je zahteval raziskave, ki so prispevale k razvoju znanja na področju menedžmenta inovativnosti in menedžmenta kakovosti. Meroslovni del raziskovalnega programa se je ukvarjal z razvojem metod in postopkov merjenja, z razvojem merilnega instrumentarija in z zagotavljanjem kakovosti meritev Na področju razvoja merilnih metod in postopkov je predvsem pomemben izviren pristop h kalibraciji končnih meril, kjer z avtomatizacijo in integrirano kalibracijo komparatorja za končna merila dosegamo optimalne čase in izločamo možne vplive napak na kalibracijo. Izpostavimo lahko izviren pristop h kalibraciji preciznih elektronskih libel, kjer smo izdelali lastni etalon in specifičen pristop k generiranju kotov. Oba postopka sta bila tudi mednarodno recenzirana in ocenjena kot izvirna in uporabna. Postopek kalibracije libel je bil v obliki zanstvenega članka poslan v ugledno ameriško revijo Precision Engineering, kjer je bil sprejet in čaka na objavo. Na področju razvoja merilnega instrumentarija velja izpostaviti povsem nov koncept avtomatizacije naprave za kalibracijo končnih meril in pa izdelavo etalona za generacijo kotov k prej opisanima postopkoma. Največji delež v našem znanstvenem prispevku pa predstavljajo vrednotenja merilnih negotovosti za postopke kalibracij končnih meril, libel, črtnih meril, premera krogel in valjev ter navojev. Izvirno je planiranje eksperimentov za te negotovosti in definiranje robnih pogojev za temeperaturne in ostale vplive. S tega področja sta bila objavljena dva članka v Strojniškem vestniku, en pa je potrjen in čaka na objavo v hrvaški reviji Strojarstvo.