Z analizo večjega števila različnih skeletnih mišic smo dokazali, da so v zrelih humanih mišicah izraženi le trije geni za težke verige myozina (MHC), t.j. Beta-slow/1, 2a in 2x, ne pa tudi nedavno odkriti gen za najhitrejšo izoobliko MHC, t.j. 2b, in s tem prispevali k boljšemu poznavanju skeletne mišice človeka Z analizo vpliva različnih dejavnikov (celična linija, vrsta inervacije, nivo tiroidnih hormonov v krvi) na izražanje MHC smo ugotovili, da se počasna mišica soleus podgane, presajena v hitro mišico extensor digitorum longus in reinervirana z njenim živcem, lahko pretvori v hitro mišico, vendar na obseg pretvorbe dodatno vpliva tiroidni status živali, saj je bila pretvorba najbolj izrazita pri hipertiroidnih, najmanj pa pri hipotiroidnih živalih. Primerjalna analiza humanih mišic s histokemičnimi metodami in z merjenjem odmika trebuha mišice s tenziomiografijo smo potrdili vrednost tenziomiografije, ki kot neinvazivna metoda daje vpogled v volumenski delež mišičnih vlaken počasnega tipa v mišici. Opisali smo histokemične in imunohistokemične značilnosti ekstraokularnih mišic podgane in proučili spremembe, ki nastanejo v njihovi sestavi v regenerirani mišici po aplikaciji markaina ter po aplikaciji botulinum toksina A. Z vpeljavo nepristranskih stereoloških metod za vzorčenje in kvantitativno analizo satelitnih celic v vzorcih skeletne mišice smo opozorili na vprašljive rezultate dosedanjih ugotovitev o pogostnosti in dinamiki satelitskih celic , katere temelje na rezultatih histokemičnih raziskav. Ugotovili smo, da se število satelitskih celic v starosti zmanjšuje. Uvedli smo kombinirano fluorescentno barvanje debelih rezin mišičnega tkiva, ki hkrati prikaže kapilare in mišična vlakna. Baravnje dobro loči kapilare od okolnega tkiva v zdravih in v bolezensko spremenjenih mišicah. Omogoča tridimenzionalno morfometrijo kapilar ob mišičnem vlaknu in zagotavlja celovit vpogled v njun medsebojni odnos. Poznavanje vpliva strukture kapilarnega mrežja na mišično vlakno je pomembno za razumevanje mehanizmov, ki nadzorujejo preoblikovanja tkiva. Pogostnost posameznih vrst medeničnoramenske mišične distrofije, določene z molekularnogenetskimi kriteriji v Sloveniji dosedaj ni bila poznana; naša študija je prva prikazala profil teh bolezni pri nas.