Podatki, dobljeni v okviru raziskav, so nujni za poznavanje naravnih danosti in naravne dediščine slovenskega ozemlja in bližnjega mednarodnega prostora. Slovenija leži namreč na stičišču treh velikih geotektonskih enot - Alp, Dinaridov in Panonskega bazena in prav naš prostor je ključ za interpretacijo teh zapletenih struktur. Poznavanje kamninske sestave na površju omogoča pravilno tolmačenje geološke zgradbe v globini, kar je pomembno pri sledenju podzemnih voda, pri geotermiji, študijah o potresnih aktivnostih, raziskavah mineralnih in energetskih surovin ter pri poznavanju geokemičnega ozadja v okviru študij polucije. Razen za korelacijo geoloških struktur in kamnin s sosednjimi državami, so določeni prostori oz. geološke formacije v Sloveniji pomembne tudi za širši, svetovni prostor. To so predvsem karbonatne kamnine na prehodu iz permskega v triasno obdobje (pred 225 milijoni let) ter na meji kreda/terciar pred 65 milijoni let. Ti geološki meji sta v svetu v zadnjem obdobju deležni intenzivnega študija zaradi katastrofičnih dogodkov v geološki zgodovini, popolnoma razviti pa sta ta prehoda le na redkih profilih v svetu. Še posebej zanimiva je K/Tc meja, ki jo sledimo v apnencu na Krasu in to v plitvovodnem morskem razvoju (največkrat je v svetu razvita v globjevodnem faciesu). V svetovnem merilu so odmevne tudi študije geoloških dejavnikov, ki vplivajo na razvoj klasičnega krasa, nadalje mladi vulkanizem pliocenske starosti, ki ga zaznamujejo predornine in tufi na Goričkem ter magmatski pluton Pohorja z obrobnimi metamorfnimi kamninami. Velik del raziskav je interdisciplinarnih, nekaj pa jih je izvedenih tudi skupaj z geologi iz sosednjih držav. Navedene študije so tudi dobra afirmacija slovenskih geologov v širšem mednarodnem prostoru.