S pomočjo proteinskega inženirstva amoditoksina, presinaptično nevrotoksične fosfolipaze A2, smo odkrili prvi dve mesti na molekuli toksina, ki sta odgovorni za njegovo nevrotoksičnost. V letu 2001 smo objavili odkritji novih receptorjev za amoditoksin v cerebralnem korteksu, nevronsko specifični M-tip receptorja za fosfolipaze A2 v plazemski membrani in kalmodulin v citosolu nevrona. Objavili smo hipotezo o mehanizmu delovanja presinaptično nevrotoksičnih fosfolipaz A2. Toksin naj bi po specifični interakciji z receptorjem na aksolemi vstopil v nevron in deloval intracelularno. Leta 2002 smo dopolnili poznavanje mest na površini amoditoksina, ki so odgovorna za njegovo visoko toksičnost. Težave, ki smo jih imeli z izražanjem nekaterih mutant amoditoksina smo pojasnili z analizo sekundarne strukture mRNA. V letu 2003 smo objavili odkritje dveh novih celičnih tarč za amoditoksin, izooblik gama in epsilon proteina 14-3-3. Označili smo površino na molekuli amoditoksina, ki je odgovorna za interakcijo s kalmodulinom in ta je nekonvencionalna. Raziskovali in primerjali smo tudi delovanje amoditoksinu sorodne dimerne nevrotoksične fosfolipaze A2, krotoksina. V sodelavi s skupino G. Faure iz Instuta Pasteur v Parizu smo objavili študijo karakterizacije možganskega receptorja za ta toksin v reviji Toxicon ( FAURE, G., ČOPIČ, A., LE PORRIER, S., GUBENŠEK, F., BON, C., KRIŽAJ, I.: Crotoxin acceptor protein isolated from Torpedo electric organ : binding properties to crotoxin by surface plasmon resonance. Toxicon, 2003, vol. 41, str. 509-517. Leta 1999 smo objavili prvo delo o evoluciji retrotranspozonov v vretenčarjih in leta 2000 delo o pospešeni ali adaptivni evoluciji. Raziskali smo evolucijo proteaznega inhibitorja v modrasovem strupu in ugotovili, da je tudi ta adaptivna. Poleg tega smo raziskali dinamiko evolucije in razširjenost retrotranspozonov. Nevrotoksične fosfolipaze A2 iz različnih kačjih strupov so predmet obsežnih raziskav v številnih državah. Kljub temu, da se ti toksini lahko vežejo na različne tarče v nevronih, pa so končni rezultati njihovega delovanja praktično identični. Več skupin po svetu si prizadeva pojasniti mehanizem delovanja teh toksinov. Smo ena vodilnih skupin v svetu glede poznavanja receptorjev na katere se ti toksini v celicah vežejo in upamo, da bomo prvi uspeli natančno pojasniti mehanizem, po katerem nevrotoksične fosfolipaze A2 prizadenejo živčno celico. Za znanost v svetu bo to pomembno odkritje, ker bi lahko odprlo pot do novih diagnostikov in tudi novih zdravilnih učinkovin. Na to naše delo opozarja tudi objava novice o tem odkritju v reviji European Biotechnology News, ki spremlja rezultate evropskih raziskovalcev in obvešča strokovno javnost o najzanimivejših (2003, No.4, Vol.2, p.20). Kopija je priložena k temu obrazcu.