V sodelovanju s tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Domel d.d. iz Železnikov smo v okviru projekta "Optimizacija reza HEM motorja sesalne enote s pomočjo genetskih algoritmov" optimizirali rez univerzalnega motorja. Izdelali smo nov postopek načrtovanja rotorja in statorja univerzalnega motorja za gospodinjske aparate z evolucijskim pristopom. Za določanje optimalnih geometrijskih parametrov rotorja in statorja smo zato uporabili genetski algoritem. Naš cilj je bilo zmanjšanje izgubne moči in povečanje izkoristka motorja.. Rezultati optimizacije univerzalnega motorja za vgradnjo v sesalne enote so pokazali zmanjšanje izgubne moči za približno 30% ter temu primerno povečanje izkoristka za približno 5%. Izračun geometrijskih parametrov se izvrši v nekaj urah, kar je bistveno hitreje od časa, ki ga je predhodno potreboval izkušen inženir. S tem postopkom je kakovost motorja, izražena z izkoristkom, precej izboljšana. Genetski algoritem se je izkazal kot preprosta in učinkovita optimizacijska metoda za reševanje načrtovalnih problemov v industriji. Rezultate dela smo predstavili na mednarodnih konferencah in s članki v uglednih znanstvenih revijah. Na področju raziskav reoloških lastnosti keramičnih suspenzij za AET Tolmin smo v sodelovanju z Odsekom za inženirsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" proučevali dejavnike, ki definirajo dinamično viskoznost keramične suspenzije. Ker skupni vpliv ni enostavna vsota posameznih vplivov, pač pa imamo opraviti z nelinearnim sistemom, smo se odločili modelirati sistem s pomočjo nevronskih mrež. V ta namen smo izdelali eksperimentalni načrt, da bi s poskusi kar najbolje pokrili prostor vhodnih spremenljivk in tako zagotovili boljše delovanje nevronske mreže. Opravili smo potrebne eksperimente in izdelali programsko opremo za simulacijo delovanja večplastnega perceptrona z vzvratnim načinom učenja. V sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" smo se ukvarjali tudi s simulacijo brizganja keramičnih suspenzij in v ta namen proučevali modele strjevanja, ki so ključnega pomena za tovrstno simulacijo. Na področju razvoja analognih vezij smo razvili postopek za merjenje temperature s porazdeljenimi frekvenčno odvisnimi senzorskimi strukturami. Razvili smo tudi metodo za merjenje temperature v sistemih zgrajenih v skladu s standardom IEEE 1149.4, pri čemer je uporabljena infrastruktura vodila 1149.4 za obdelavo podatkov temperaturnih senzorjev. Oba postopka smo patentirali.