Obstoj programske skupine vidimo predvsem v povezovanju in sodelovanju z gospodarstvom, v realizaciji vzorčnih avtomatiziranih in robotiziranih enot in postrojenj, ki so širšega pomena za Slovenijo, v prenosu sodobnih proizvodnih tehnologij in sistemov ter lastnih tehnoloških rešitev v gospodarstvo, v razvoju novih biomedicinskih pripomočkov (kot so električni stimulatorji) in metod v biomedicini. Glavni razvojni dosežki programske skupine v preteklem obdobju se nanašajo na razvoj avtomatiziranih in robotiziranih proizvodnih celic in linij. Razvili in izdelali smo linijo za proizvodnjo čajev v Drogi Portorož. V letu 2002 smo linijo prenovili in prenesli na novo lokacijo v tovarno v Izoli ter v letu 2003 razvili in implementirali povsem nov krmilni sistem, ki se povezuje z vodenjem podjetja. Linija zajema vso Drogino proizvodnjo čajev in 70% vse slovenske proizvodnje. Podoben primer je proizvodna linija za baterije v tovarni Iskra baterije Zmaj. Gre za vrhunski tehnološki dosežek. V tovarni Alpina smo izvedli več razvojnih projektov, ki se nanašajo na razvoj novih smučarskih in tekaških čevljev. Tako smo razvili dva robota za preizkušanje smučarskih in tekaških čevljev, v zadnjem letu pa smo izdelali napravo, ki se koristi za preizkušanje čevljev za pohodništvo. Naprava, podobno smo razvili tudi za angleško obrambno ministrstvo, ki vključuje tudi s senzorji opremljeno toplotno stopalo, simulira človeško hojo v različnih razmerah. V letu 2003 pa smo za potrebe Alpine opravili prve eksperimente robotizacije kopitenja. Kako zahteven je ta projekt, kaže podatek, da procesa kopitenja doslej še nihče ni uspel avtomatizirati. V sodelovanju z Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri smo razvili postopek za izdelavo proteze kolka po meri pacienta. Izdelali smo model stegnenice in model proteze kolka glede na stegnenico. Na osnovi kadavrskega preparata stegnenice smo izvedli konstrukcijo proteze kolka po meri pacienta. To je bila prva tašna proteza v Sloveniji ter predstavlja osnovo za nadalnje raziskave in razvoj na tem področju pri nas. V povezavi s Kliniko za travmatoligijo v Ljubljani smo razvili postopek za modeliranje kinematike človeškega kolena z uporabo industrijskega robota, ki ga vodimo po sili. Priprava naj bi služila operaterju pri operaciji pretrgane križne vezi. Z uporabo podobne tehnologije smo z Ortopedsko bolnišnico v Celju ovrednotili različne vrste operiranja pretrganih ahilovih tetiv. Naš programski paket "Planar Manipulators Toolbox" za modeliranje in simulacijo robotskih sistemov v okolju MATLAB-SIMULINK smo razširili in dopolnili, tako da vključuje vse nivoje od modeliranja preko simulacije do končnega testiranja na realnem sistemu. Paket, razširjen z moduli za simulacijo različnih tipov robotov (npr. mobilnih), je postal standardno orodje za načrtovanje različnih načinov vodenja robotskih sistemov. Paket je na voljo uporabnikom po svetu in trenutno ga uporablja več kot 200 uporabnikov. Električne stimulatorje, ki jih proizvajamo v programski skupini, in z njimi povezane metode terapevtske in funkcionalne stimulacije prodajamo po vsem svetu.