Raziskovalno delo v okviru historično-filozofskih raziskav je bistveno prispevalo k razvijanju konsistentne in celovite filozofske misli v Sloveniji. Raziskovalno delo je bilo zasnovano interdisciplinarno in multidsiciplinarno in je potekalo na področjih, ki so bila v našem okolju zanemarjena. Historično-filozofske raziskave so razvijala vsebine, ki so na Slovenskem hudo deficitarne, in sicer tako na področju politične filozofije kakor na področju raziskav zgodovine filozofije, zlasti srednjeveške. Raziskovanje je uporabljalo metode in koncepte, ki so ključnega pomena za politično filozofijo in politično teorijo, razjasnjevalo je artikulacije političnofilozofskih in političnopravnih konceptov in jezikov v zgodovinskih kontekstih in sodobnih razpravah, obdelovalo in zapolnjevalo je vrzeli v raziskovanju zgodovine filozofije. Največ možnosti za posredno in neposredno uporabo rezultatov raziskovanja pri oblikovanju strateških političnih odločitev ponujata raziskovanje zgodovine evropske ideje in evropskega povezovanja ter proučevanje sodobnih opreracionalizacij multikulturalizma in interkulturalizma kot ene najpomembnejših filozofskih, historiografskih in kulturoloških tematizacij sodobnega političnega mišljenja in delovanja. V Evropi se je ob procesu širitve Evropske skupnosti v zadnjem času interes za tovrstni premislek znova aktualiziral. Naša spoznanja bi lahko obogatila tudi razpravo o državljanski vzgoji ter koristila pri reševanju problemov manjšin v Sloveniji ter prispevala k vključevanju v mednarodno razpravo na tem področju. Raziskovalno delo je potekalo tako, da je po eni strani iniciralo znanstvene razprave v Sloveniji ter zviševalo strokovno raven tistim, ki že potekajo, po drugi pa omogočalo argumentirano in kompetentno poseganje v aktualne teoretične in praktične debate in raziskave na področjih politične filozofije, politične teorije in zgodovine filozofije v sodobnem svetu. Iz povedanega je razvidna tudi potencialna uporaba rezultatov raziskovalnega dela v okviru historično-filozofskih raziskav v visokošolskem dodiplomskem in podiplomskem študiju. Žal ostaja ta uporaba zaradi sistemsko še nerešenih razmerij med raziskovalno in pedagoško sfero pri nas bolj potencialna, kot bi bilo želeno. Načrtovano in že začeto izdajanje temeljnih del iz zgodovine filozofije, ki jih v slovenščini še nimamo, je nujni pogoj za študijsko in znanstveno delo na tem področju. Enakega pomena za razvijanje filozofske infrastrukture pri nas je leksikalno delo, ki je potekalo v okviru projekta. Skratka, rezultati raziskovanja so potencialno uporabni za Slovenijo na treh glavnih področjih: znanstvenem, pedagoškem in političnem.