SADJARSTVO: - novimi sredstvi za kemično redčenje plodičev jablane smo izboljšali tehnologijo pridelave v smeri povečanja deleža prvovrstnih plodov in v smeri zmanjšanja alternativne rodnosti jablane. V zvezi s tem smo tudi nakazali možnosti uporabe nekaterih, za ekološko pridelavo jabolk popolnoma sprejemljivih sredstev za kemično redčenje plodičev (rastlinska olja, ocetna kislina, NACl). -reiskušanje delovanja Nokada in Amid-Thina je omogočilo registracijo teh dveh sredstev v RS. V nasprotmen primeru bi v Sloveniji z letom 2003 ostali brez sredstev za kemično redčenje plodičev jablane, kar bi povzročilo izredne težave v pridelavi jabok. -Potrdili smo hipotezao, da je sorta oljke Istrska belica izmenično rodna vsako drugo leto, medtem ko sorta Leccino od ene do druge dobre rodnosti potrebuje daljše obdobje. Z izbrano tehnologijo načina rezi lahko omilimo izmenično rodnost oljk. -Ugotovili smo, da s pridelovanjem jagod in borovnic v zaščitenem prostoru (plastenjaku) lahko pridelujemo ti dve sadni vrsti z manjšim številom fungicidnih škropljenj, hkrati pa vplivamo na zgodnejše zorenje pridelka. -Določili smo optimalna naravna rastišča za ameriške borovnice na Ljubljanskem barju. -Opredelili smo teoretične podlage za certificirano pridelavo sadik jablan v Sloveniji (izdelava pravilnika) ter opravili osnovna testiranja baznega matičnega materiala (serološki testi, lesnati indikatorji). Pridelava in sajenje brezvirusnega - certificiranega sadilnega materiala zboljšuje ekonomičnost pridelave v drevesnicah in sadovnjakih. Prehod na certificiran sadilni material je nujen tudi z vidika vključevanja slovenskega drevesničarstva v Evropo. VINOGRADNIŠTVO: -Vzpostavili smo gensko banko vinske trte, kjer smo zbrali in uredili kolekcijo 'in situ' ter izdelali ampelografske opise po sistemu deskriptorjev OIV, UPOV in IBPGR pri 40 starih (udomačenih in avtohtonih) sortah vinske trte, -Ampelografsko smo opisali in tehnološko ovrednotili nad 100 zdravih klonov naših pomembnih vinskih sort (npr. Rebula, Refošk, Šipon, Laški rizling, Žametovka, Zelen, Pinela, Radgonska ranina, itn.), za katere prvovrstnega cepilnega materiala ne moremo dobiti od drugje. -Raziskovalno delo na področju fiziologije rasti in razvoja vinske trte je potekalo v smeri iskanja najustreznejših ampelotehničnih ukrepov (rez, zelena rez, redukcija pridelka), ter v smeri iskanja najprimernejših podlag vinske trte z najboljšim vplivom na kakovost in količino pridelka grozdja, tudi v sušnih razmerah. VINARSTVO: -Z izotopskimi analizami smo sposobni ugotavljati izvor alkohola oz. avtentičnost vin in njihovega geografskega porekla. Tovrstne analize tudi omogočajo ugotavljanje dosladkavanja mošta v letih, ko to zakonsko ni dovoljeno. -Ugotavljanje količine in profila polifenolov v vinih rdečih sort, daje smernice za način predelave rdečih sort grozdja. -Raziskava na pridelavi cvička je služila kot osnova za izdelavo "Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček" (Ur.list 3/14.1.2000).