Lasten nacionalni prehranski program, ki zagotavlja zdravje ljudi, je prav gotovo eden od kazalcev razvitosti neke države. Raziskave, ki so potrebne za njegovo postavitev, morajo med drugim upoštevati tudi slovensko specifiko v proizvodnji zdrave in varne hrane ter načinu prehranjevanja ljudi. Na področju animalnih živil in maščob rezultati raziskav ponujajo optimalne rešitve na področju prireje mesa goved, prašičev, piščancev, jagnjet in kuncev (izbira genotipa živali, prehrana živali, način reje) z vidika prehranske vrednosti in tehnološke uporabnosti mesa, pa tudi ekonomičnosti vzreje živali. Na področju priprave in predelave mesa so raziskave dale pozitivne rezultate z vidika izboljšanja varnosti (zmanjšanje HCA v termično obdelanem mesu, zamenjava nitritov v izdelkih z alternativnim pigmentom CCMP) in prehranske vrednosti (nadomestitev živalskih maščob z rastlinskimi) mesa in mesnih izdelkov. Podaljšanje oksidativne stabilnosti in termostabilnosti maščob v mesnih sekljaninah in oljih za cvrenje prav tako poveča varnost živil za porabnika, hkrati pa ima tudi pozitiven ekonomski učinek. Za vsako državo, ki ima izdelan nacionalni program prehranske politike, je nujno poznavanje senzorične, hranilne in energijske vrednosti živil ter različnih funkcionalnih sestavin živil. Prav slednje so zaradi ugodnih fiziološko prehranskih lastnosti predmet analitičnih raziskav v zadnjem obdobju. Kontinuirno zagotavljanje zdrave in varne hrane ter osveščanje oz. izobraževanje ljudi, kar so strateški cilji tudi naše prehranske politike, pa je možno le z zagotavljanjem optimalne kakovosti hrane. Na področju rastlinskih živil opravljene raziskave omogočajo uporabo novih, zdravju prijaznih tehnologij predelave, ki bodo zagotovile višjo kakovost živil rastlinskega izvora in krepile konkurenčnost gospodarstva z izdelki varne hrane, upoštevaje najsodobnejša načela zdravega prehranjevanja. S pomočjo novih tehnologij in znanja na področju živilstva smo razvili živila z dodano funkcionalno vrednostjo, kot so to sokovi z dodanimi naravnimi antioksidanti. Nove tehnologije omogočajo podeželskemu prebivalstvu sodelovanje v trajnostnem razvoju, dvig ekonomske učinkovitosti in zagotovljajo trajen prihodek za izdelke, ki jih je mogoče tržiti skozi celo leto. Verjetno z vstopom v Evropsko unijo čaka vinogradniško-vinarsko panogo v Sloveniji trda pot zaradi naše razdrobljenosti, raznolikosti, nerazpoznavnosti in neuravnotežene tržne politike ter konkurenčnosti svetovnega trga, ki se ukvarja s presežki vina. Naša usmeritev mora biti težnja k čim boljši kakovosti in razpoznavnosti, sortni karakterističnosti in specifičnosti slovenskega vina, kjer so vključene naravne danosti, podkrepljene z razvojno-znanstvenimi dosežki.