Vstopanje v Evropsko unijo pomeni tudi privzemanje novih okoljskih direktiv, ki so posebej pomebne in dobro pripravljenje za vodna okolja. Naše raziskave so zato prispevale veliko novih podatkov tako o vrstni pestrosti življenjskih združb v tekočih vodah (posebej nekaterih skupin velikih vodnih nevretenčarjev), kakor tudi o sezonskih spremembah, longitudinalnem spreminjanju v odvisnosti od ekoloških spremmenljivk itd. Vse to je podlaga za drugačen pristop k monitoringu slovenskega vodnega potenciala še posebej pa ugotovljeno dejstvo, da je obrežni terestrični del izjemno pomemben za stabilnost in pestrost vodnega okolja. Uvajanje metodologije RHS je za Slovenijo povsem nov pristop in naši prvi rezultati potrjujejo, da smo na pravi poti posebej pri ocenjevanju in presojah vplivov na okolje. Rezultati florističnih, sistematskih in horoloških raziskav so povečali znanje o razširjenosti in raznolikosti rastlinskih vrst v Sloveniji ter bili vključeni v Gradivo za Atlas flore Slovenije (2001) in v Malo floro Slovenije (1999). Razvoj računalniške programske opreme za kvantitativno analizo slike je omogočil delo tudi v drugih raziskovalnih skupinah v Sloveniji in tujini. Pridobili smo tudi bistvena temelnja spoznanja o naših gozdovih, ki bodo pripomogla k njihovi trajnostni rabi in varovanju. Izsledki dosedanjih raziskav imajo velik pomen za širši slovenski prostor na področju varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine, predvsem redkih in ogroženih terestričnih orhidej. Prav tako je velikega pomena potencialna uporaba mikorize v biotehnološki vzgoji zelnatih in lesnih rastlin. Iz naravovarstvenega vidika pa je pomembna tudi potencialna uporaba mikorize za bioindikacijo onesnaženja kot pokazatelja biodostopnosti polutantov za rastline in glive. Vplivi socio-kulturnega okolja so specifični za vsako populacijo, saj njeno izrazno moč krojijo časovne, regionalne, kulturne in socialne razlike. Zaradi specifičnega okolja mora vsak narod izvesti svoje lastne raziskave, ki omogočajo oceno izraznosti tako sekularnih razvojnih tendenc kot tudi regionalnih razlik, ki jih določajo družbeni in ekonomski razvoj. V drugi polovici 20. stoletja so bile naše raziskave rasti in razvoja otrok in mladine omejene na območje Ljubljane. Mnenja smo, da z razširitvijo raziskav na druge regije bistveno bolj kompleksno zajemamo obravnavamo problematiko, saj sta telesna rast in razvoj občutljiva indikatorja otrokove splošne kondicije in zdravstvenega sanja.