Raziskovalni program je bil usmerjen v pridobivanje novega znanja, saj prevladuje ocena, da se prav v zadnjih letih še povečuje odvisnost slovenskega kmetijstva od tujega znanja. Naša prizadevanja so bila zato usmerjena v pridobitev znanj, ki so v prvi vrsti temeljnega pomena, s tem pa tudi znanstveno nova, kar močno olajša možno konkurenčno prednost pri aplikacijah v žlahtnjenju novih kultivarjev rastlin. Raziskave indukcije haploidov pri čebuli in zelju imajo velik aplikativen pomen za vzgojo novih sort, ker ti postopki omogočajo hitrejšo in zanesljivejšo vzgojo homozigotnih linij za pridobivanje hibridov. Pri zelju že potekajo poljska preizkušanja dihaploidnih homozigotnih linij in možnosti njihove uporabe za pridobivanje hibridov, pri čebuli pa bo za to stopnjo žlahniteljskega procesa potrebno rešiti še nekatere probleme povezane s fertilnostjo. Vsekakor pa ocenjujemo, da so možnosti vzgoje novih, kakovostno zanimivih hibridov pri obeh vrstah velike in s tem bi lahko močno obogatili ponudbo na domačem trgu, ki je sedaj izključno odvisen od tujih sort. Molekulski markerski sistemi se uporabljajo pri proučevanje medvrstne in vrstne genetske variabilnosti za namene vrednotenja, vzdrževanja in uporabe biotske diverzitete, za DNA fingerprinting za namene karakterizacije in identifikacije sort kmetijskih rastlin, za kartiranje genomov in iskanje markerjev za pomembne agronomske lastnosti rastlin ter za druge namene. Z razumevanje, poznavanjem in uvedbo AFLP in SSR markerjev smo odprli možnosti za njihovo uporabo pri rastlinah, ki jih že proučjemo (hmelj, zelje), kot tudi za uporabo pri drugih organizmih. Naša dosedanja uporaba molekulskih markerjev pri vrednotenju genske raznolikosti vzorcev genskih bank in pri identifikaciji čistosti in pristnosti sort se je pokazala kot izjemno uporabna tudi za praktične namene. Na primer za reševanje nastalih problemov pri napačnem označevanju vzorcev v genskih bankah ali pri komercialnih, nepravilno deklariranih vzorcih. Tovrstne molekulske analize imajo še dodatni pomen zaradi njihove medlaboratorijske primerljivosti in možnosti izmenjave podatkov. Genske transformacje, kot sodobne metode žlahtnjenja kmetijskih rastlin, postajajo neobhodel del žlahtniteljskih programov, ker omogočajo veliko učinkovitejšo vzgojo novih sort z željenimi lastnostmi. V Sloveniji so genske transformacije v uporabi v omejen obsegu in z razvojem ekspresijskega sistema na tobaku bo dana dobra osnova za proučevanja eventuelnih novih genov kot tudi za testiranje različnih vektorskih sestemov. Konkretne transformacije čebule in hmelja, ki so v postopkih razvoja, pa se vključujejo v programe žlahtnjenja novih sort teh dveh rastlinski vrst. Raziskave, ki so tekle v okviru programa genetika in rastlinska biotehnolgija, so akumulirale nova, sodobna znanja, ki se prenašajo v pedagoški proces na strokovnem, dodiplomskem in podiplomskem nivoju. To je izjemnega pomena, saj le tako lahko izobražujemo konkurenčen kader, ki bo lahko doma osvojeno znanje prenašal v gospodarstvo ter s tem prispeval k ustvarjanju nove vrednosti.