Raziskava je dala izhodišča za vrsto proizvodov in dejavnosti s področja računalništva in informatike, pa tudi telekomunikacij. Z rezultati je mogoče izboljšati razmerje zmogljivost / cena in povečati konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij. To se je že pokazalo, ko so bili naši rezultati uporabljeni v slovenskih podjetjih (npr. Telekom Slovenije, Mobitel, Iskratel, K&O sistemi). Smotrno razmeščanje ima splošen pomen na vseh področjih, ki zahtevajo optimalno porabo virov. Razmeščanje namreč skoraj vedno služi kot podporna storitev v nekem procesu, tako da s smotrno razmestitvijo komponent procesa lahko izboljšamo celotno storitev. Problem razmeščanja, s katerim smo se ukvarjali, se pojavlja v slovenskih gospodarskih okoljih vseh velikosti, saj sprašuje po razmestitvi ponudnikov (trgovin, skladišč, oddajnikov, rač.strežnikov, itd.) v danem prostoru (cestnem omrežju, mestu, komunikacijskem ali računalniškem omrežju, itd), da jih bodo lahko uporabljali porabniki (kupci, sprejemniki, rač.odjemalci, itd) in bo pri tem zagotovljena čim bolj učinkovita uporaba resursov (časa, denarja, itd). S problemom se sreča malo podjetje (npr. ponudnik rač.storitev, ko gradi lokalno rač. omrežje), srednje veliko podjetje (npr. telekomunik.družba, ko razmešča komunik.opremo, saj želi za čim manjšo ceno zagotoviti čimbolj kakovosten promet podatkov), pa tudi veliki gospodarski sistemi (saj jim tržna konkurenčnost narekuje minimizacijo stroškov in povečanje kakovosti ponudbe tudi s pomočjo dobre razmestitve svojih poslovalnic, servisov, itd.) Razmeščanje lahko kot podporna storitev posredno vpliva tudi na razvoj kulture, saj lahko z optimalno razmestitvijo kulturnih objektov in dogodkov izboljšamo prostorsko in časovno ''pokrivanje'' določenega prostora. Problematika smotrnega razmeščanja ima lahko tudi tu posreden vpliv. Npr. na področju varovanja naravnega bogastva je pomembno smotrno razmeščanje smetišč,odlagališč jedrskih in kemičnih odpadkov, delov komunalne infrastrukture ipd.-Hitri superračunalniki, ki se ponekod uporabljajo za reševanjue zahtevnih problemov (npr. napovedovanje vremena), so zelo dragi in si jih Slovenija težko privošči. Namesto tega so pogosto zadovoljiva, predvsem pa cenovno ugodna rešitev t.i. računalniške gruče, t.j. skupine samostojnih, cenenih računalnikov povezanih v omrežje za sočasno reševanje skupnega problema. Pomembni dejavniki pri tem so npr. topologija gruče, njena razširljivost, odpornost na napake, hitrost prenosa podatkov s slednjim smo se ukvarjali v raziskovalnem programu.Sodobne metodologije strateškega planiranja, razvoja inf. sistemov in razvoja mobilnih aplikacij preizkušene na realnih projektih v slovenskem prostoru ob vzporedno opravljenem prenosu metodoloških znanj v gospodarstvo so temelj za vzpostavitev in razvoj inf. sistemov v slovenskih organizacijah. Ti sistemi bodo omogočili hiter razvoj ter visoko stopnjo konkurenčnosti organizacij ter možnosti vpeljave elektronskega poslovanja in s tem preživetja v informacijski družbi.Problematika metodologij sodi tudi v tehnološki razvoj.Velika večina slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, sodi v skupino majhnih organizacij. Za te organizacije so uveljavljeni modeli za zagotavljanje kakovosti preobsežni, ker zahtevajo preveč režije; poenostavljeni modeli pa ne pokrivajo vseh pomembnih področij. Oblikovanje primernega modela, ki bi bil dovolj enostaven, obenem pa celovit, bi omogočilo takim organizacijam konkurenčen nastop na svetovnem trgu in vzpostavilo osnovo za njihovo kakovostno rast tako v smislu števila zaposlenih kot v smislu povečanega obsega poslovanja.