Rezultati raziskovalnega dela naše programske skupine bodo prispevali k ustreznejši pridelavi zdrave in kakovostne hrane, k povečanju produktivnosti in ekonomičnosti pridelave in k zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Poleg tega bodo doprinesli tudi k intenzivnejšemu razvoju in uveljavljanju integriranega varstva rastlin pri nas, vključno z uvajanjem določenih načinov biotičnega varstva rastlin. V sklopu preučevanja problematike škodljivih organizmov smo se v veliki meri posvetili razvoju, uvajanju in uporabi novih determinacijskih metod za določanje gliv, virusov, viroidov, bakterij in ogorčic, med drugim tudi paraquat test in PTA-ELISA z bioamplifikacijo za Colletotrichum acutatum; Duncanov test za Phytophthora fragariae var. fragariae; DAS-ELISA in PCR z notranjimi začetnimi oligonukleotidi (nested PCR) za BNYVV, PCR za PPV; izolacija na selektivnih gojiščih, gojitvene metode za identifikacijo, določanje prisotnosti plazmidnih genov tmr, acs in vis s PCR in določanje opinov z visokonapetostno papirno elektroforezo na področju bakteriologije, Biolog za identifikacijo gram negativnih bakterij; PCR za Globodera rostochiensis in za Bursaphelenchus xylophilus; izoencimska gelska elektroforeza (PhastSystem) za Meloidogyne spp.; ITS-RFLP za Xiphinema rivesi. Uvedene metode detekcije predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskave, ki so bile, so in bodo usmerjene v spremljanje razširjenosti in ekologije škodljivih organizmov, znotrajvrstno variabilnost nekaterih organizmov itd., pa tudi v problematiko varstva rastlin in njegovih posledic ter v preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na negativna gibanja v slovenskem kmetijskem prostoru. Boljše poznavanje razširjenosti škodljivih organizmov in njim sorodnih vrst bo pripomoglo k uspešnejšemu napovedovanju njihove potencialne nevarnosti. V okviru programa ugotavljanja vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih smo razvili postopke za določanje različnih aktivnih substanc, kar bo v prihodnje služilo nemotenemu nadzoru onesnaženosti kmetijskih pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Dosežki raziskovalnega dela v okviru preučevanja kmetijskega prostora bodo pripomogla k boljšemu izkoriščanju proizvodnega potenciala, ohranjanju obdelanosti kulturne krajine in smotrnejšemu načrtovanju rabe.