Rezultati raziskovalnega dela so v slovenskem merilu pomembni za uresničevanje s Programom razvoja gozdov Slovenije in Zakonom o gozdovih zadanih ciljev gospodarjenja z gozdovi in za uresničevanje mednarodnih obveznosti. Ključne teme obsegajo: primerjavo strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presojo uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje, pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem, analizo nazadovanja nege gozdov v Sloveniji (vzroki, posledice, protiukrepi), ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja, uporabo novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov, vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov, načrtovanje v prebiralnih gozdovih (značilnosti, dileme in predlogi), urejanje gozdov in izvajanje načrtovanih del, zasnovo participativnega načrtovanja, obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju, načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanju, analizo in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okolju, ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju, trohnobo debla pri divji češnji, črni jelši in poljskem jesenu (vzroki in posledice), povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo, spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih, ugotavljanje, spremljanje in pomen uravnoteženega stanja v prebiralnem gozdu, varstvo gozdnih sadik pred škodljivimi žuželkami (Homoptera, Coleoptera, Hymenoptera, Lepidoptera) in pršicami (Acarina), vpliv požarov na entomofavno - predvsem subkortikalno, v monokulturah črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu, organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo, metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesne biomase v energetske namene, dejavniki in kriteriji, ki vplivajo na izbor delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih, izkoriščenost delovnih sredstev in gospodarnost dela gozdnih posestnikov v lastnih gozdovih, značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje, tehnološke posebnosti pridobivanja lesa v prebiralnih sestojih, presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji, učinki dela pri strojni sečnji, priprava dela za strojno sečnjo, analiza jakosti možnih sečenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije, ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu, spremembe oblike cestišča pri različnih načinih investicijskega vzdrževanja gozdne ceste, modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozda, analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjava, uporaba GIS tehnologije pri izbiri smeri prevoza lesa, vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni, vseevropska strategija biotske in krajinske pestrosti in gozd v evropskem prostoru, interes javnosti v razvojnih perspektivah slovenskega gozdarstva, vzajemnost fiziografskih dejavnikov in vegetacije ter rabe prostora na Kočevskem, razvoj koncepta gozdnih inventur na Slovenskem, naravni in umetni energijski tokovi v gozdnih in kmetijskih ekosistemih Kočevske, pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd, ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca. Raziskovalni dosežki namenjeni domači znanstveni in strokovni javnosti so pretežno objavljeni v Zborniku gozdarstva in lesarstva (http://www.forestry.bf.uni-lj.si/) in Gozdarskem vestniku (http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv/gozdv.html). Pomembna oblika prenosa znanja so vsakoletni gozdarski študijski dnevi, ki združijo več kot sto strokovnjakov iz gozdarstva in sorodnih strok. Referati so izdani v obliki zbornika.