Izvedena je bila celovita geokemična raziskava potencialno škodljivih elementov (PHE) v bivalnem prahu iz Idrije, ki je dandanes močno onesnažena s Hg. Po razklopu z zlatotopko so bile izmerjene vsebnosti živega srebra (Hg), arzena (As), kadmija (Cd), kobalta (Co), kroma (Cr), bakra (Cu), molibdena (Mo), niklja (Ni), svinca (Pb) in cinka (Zn). Trdni delci, nosilci PHE so bili opredeljeni z vrstičnim elektronskim mikroskopom in energijsko disperzijsko spektroskopijo pred in po izpostavljanju simulirani želodčni kislini (SSA). Različne oblike vezanega živega srebra so bile določene s termično desorpcijsko analizo Hg, gastrična biodostopnost Hg pa je bila ocenjena z ICP-MS po ekstrakciji z SSA. Glede na vrednosti ozadja v podeželskem in urbanem okolju v Sloveniji, je bila ugotovljena visoka vsebnost Hg (6-120 mg/kg) in povišana vsebnost As (1-13 mg/kg). Onesnaženje z živim srebrom je posledica preteklega rudarjenja in predelave rude. Vsebnost arzena pa je verjetno povezana z As obogatitvijo v lokalnih tleh. Ugotovljene so bile štiri oblike vezanega Hg: vsi vzorci so vsebovali Hg vezano v osnovo prahu, 14 vzorcev je vsebovalo cinabarit, dva vzorca sta vsebovala kovinsko Hg (Hg0) in en vzorec domnevno živosrebrov oksid. Po izpostavljanju SSA, trdni delci s Hg niso kazali znakov raztapljanja, medtem ko so bili trdni delci z drugimi PHE močno morfološko in/ali kemično spremenjeni. Ocenjena želodčna biodostopnost Hg je bila nizka ((0,006-0,09%), kar je v skladu z ugotovljenimi oblikami vezanega Hg in visoko vsebnostjo organskega ogljika (15,9-31,5 %) v vzorcih prahu. Vsebina prispevka sicer ni neposredno povezana s projektom, vendar se je pri raziskavi uporabila podobna metodologija opredelitve lastnosti delcev s kovinami (SEM/EDS, DIPA) in geokemično/mineraloško znanje.
COBISS.SI-ID: 2520405
Raziskave v kraških jamah na mikro nivoju pomagajo pri prepoznavanju različnih procesov, ki so oblikovali lokalno morfologijo. Pregled kapnikov iz dveh kraških jam v Sloveniji, Predjami in Črni Jami z vrstično elektronsko mikroskopijo/energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov, je potrdil prisotnost slabo oglatih do slabo zaobljenih detritičnih fragmentov glinenih mineralov, glinencev, kremena, Fe-oksidov/hidroksidov, rutila in Nb-rutila, ksenotima, kassita, allanita, fluorapatita, epidota, ilmenita, monacita, sfena in cirkona, premerov med 2 in 50 μm. Ti se pojavljajo v poroznih plasteh, ki ločujejo kalcitne lamine, v glineni prevleki na plasti pod površino kapnikov, in so vključeni tudi v kalcitnih kristalih. Verjetno je, da izvirajo iz preperelih kamnin eocenskega fliša. Verjetno so jih v jame prinesle poplavne vode, kjer so tvorili jamske sedimente. Kasneje so jih prenašali zračni tokovi ali vode, odvisno od klimatskih pogojev, na površino aktivnih kapnikov. Lahko so bili preneseni tudi s po razpokah pronicajočo vodo iz zgoraj ležečih tal, obogatenih z eolsko prenesenimi minerali iz fliša, ali iz višje ležečih prehodov, zapolnjenih s preperelimi flišnimi sedimenti. Ker so nekateri od ugotovljenih mineralov nosilci elementov redkih zemelj, Ti in Zr, lahko njihova prisotnost vpliva na paleoklimatske interpretacije, ki temeljijo na geokemični sestavi kapnikov. Vsebina prispevka sicer ni neposredno povezana s projektom, vendar se je pri raziskavi uporabila podobna metodologija za opredelitev mineralov in njihovih virov (SEM/EDS).
COBISS.SI-ID: 1253982