Raziskan je bil zgornji del tal na industrijsko-urbanem območju v južnem delu Siska. Določene so bile koncentracije, prostorska porazdelitev, trdne oblike in viri kovin Ba, Cr, Cu, Fe, Mn, Ni, Pb, Ti, V, W in Zn. Raziskava je pokazala, da so vsebnosti obravnavanih kovin v industrijski coni povišane v primerjavi s preostalim delom Siska. Z uporabo metodologije razvite tekom projekta je bilo ugotovljeno glede na morfološke, kemične in mineraloške lastnosti delcev s kovinami, da obravnavani elementi večinoma izvirajo iz antropogenih virov, kot so jeklarska dejavnost, reciklaža odpadnega železa, proizvodnja ferozlitin in v manjši meri pedoloških procesov in matične kamnine.
COBISS.SI-ID: 2637653
Izvedena je bila celovita geokemična raziskava potencialno škodljivih elementov (PHE) v bivalnem prahu iz Idrije, ki je dandanes močno onesnažena s Hg. Po razklopu z zlatotopko so bile izmerjene vsebnosti živega srebra (Hg), arzena (As), kadmija (Cd), kobalta (Co), kroma (Cr), bakra (Cu), molibdena (Mo), niklja (Ni), svinca (Pb) in cinka (Zn). Trdni delci, nosilci PHE so bili opredeljeni z vrstičnim elektronskim mikroskopom in energijsko disperzijsko spektroskopijo pred in po izpostavljanju simulirani želodčni kislini (SSA). Različne oblike vezanega živega srebra so bile določene s termično desorpcijsko analizo Hg, gastrična biodostopnost Hg pa je bila ocenjena z ICP-MS po ekstrakciji z SSA. Glede na vrednosti ozadja v podeželskem in urbanem okolju v Sloveniji, je bila ugotovljena visoka vsebnost Hg (6-120 mg/kg) in povišana vsebnost As (1-13 mg/kg). Onesnaženje z živim srebrom je posledica preteklega rudarjenja in predelave rude. Vsebnost arzena pa je verjetno povezana z As obogatitvijo v lokalnih tleh. Ugotovljene so bile štiri oblike vezanega Hg: vsi vzorci so vsebovali Hg vezano v osnovo prahu, 14 vzorcev je vsebovalo cinabarit, dva vzorca sta vsebovala kovinsko Hg (Hg0) in en vzorec domnevno živosrebrov oksid. Po izpostavljanju SSA, trdni delci s Hg niso kazali znakov raztapljanja, medtem ko so bili trdni delci z drugimi PHE močno morfološko in/ali kemično spremenjeni. Ocenjena želodčna biodostopnost Hg je bila nizka ((0,006-0,09%), kar je v skladu z ugotovljenimi oblikami vezanega Hg in visoko vsebnostjo organskega ogljika (15,9-31,5 %) v vzorcih prahu.
COBISS.SI-ID: 2520405
Z namenom ugotoviti izvor sulfatnih mineralov na kapnikih s črnimi prevlekami v jamah razvitih na apnencu, je bila raziskana Črna jama pri Kočevju, v kateri je bila prisotnost človeka že zaznana. SEM/EDS analiza morfologije sulfatnih mineralov, v kombinaciji z XRD analizo, je pokazala, da gre za sadro in posamične skupke kristalov barita avtigenega nastanka. Da bi ugotovili vir žvepla, ki je glavni sestavni del jamskih sulfatov, so bile izvedene analize izotopov žvepla v sadri in matični kamnini, v kateri je razvita jama (apnencu). Analize so pokazale, da je verjetnejši vir žvepla v sulfatnih mineralih gorenje biomase in ne matična kamnina. To pa kaže na velik vpliv človeka na onesnaženje okolja v preteklosti in mineralogijo jam.
COBISS.SI-ID: 1368670
Prispevek obravnava določitev virov in starosti črnih prevlek na kapnikih v Postojnski jami in Predjami. Z namenom potrditi hipotezo, da so črne prevleke posledica obširnih požarov v holocenu, je bila s SEM/EDS raziskana morfologija in kemična sestava materiala črnih prevlek s kapnikov, pridobljenega z raztapljanjem s kislino, in oglja iz tal v okolici jame. Starost črnih prevlek in oglja v tleh pa je bila določena z datiranjem z radioaktivnim ogljikom. Rezultati SEM/EDS analize so pokazali, da je material črnih prevlek morfološko in po kemični sestavi zelo podoben oksidiranemu oglju v tleh in, da gre najverjetneje za pooglenele ostanke rastlin kot posledica gorenja biomase, kar so potrdile tudi meritve stabilnih izotopov ogljika. Datacije z radioaktivnim ogljikom pa so pokazale ujemanje starosti črnih prevlek z ogljem iz različnih globin tal, ki odgovarjajo zgodnjemu holocenu (mezolitik) in poznemu holocenu (eneolitik, železna doba, srednji vek). Te starosti so v kombinaciji z arheološkimi podatki pokazale, da so vir najstarejših črnih prevlek naravni gozdni požari, mlajše prevleke pa so posledica človekove dejavnosti, bodisi kurjenja pred jamskim vhodom, bodisi gozdnih požarov, ki jih je sprožil človek. V raziskavi je bila metodologija določanja virov s pomočjo SEM/EDS analize morfologije in kemične sestave posameznih delcev v kombinaciji z drugimi metodami uspešno uporabljena pri določanju virov onesnaženja paleookolja.
COBISS.SI-ID: 1345886
Izvedena je bila karakterizacija morfologije in kemične sestave sekundarnih kovinskih faz na rabljenih amalgamskih zalivkah, ki so nastale kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti pogojem v ustnem okolju. S SEM/EDS analizo posameznih delcev so bile ugotovljene številne sekundarne faze, zastopane s kemično in morfološko kompleksnimi Hg, Cu, Sn, Ag in Zn sulfidi in oksidi/hidroksidi ter redkimi sulfati in fosfati. Sekundarne faze večinoma tvorijo porozne mikrokristalne agregate in skorje, ki so v ustnem okolju stabilni in predstavljajo lovilce raztopljenih potencialno strupenih kovin. Poenostavljena simulacija topnosti sekundarnih kovinskih faz v simuliranih gastričnih pogojih s programom PHREEQC je na osnovi morfologije in kemične sestave sekundarnih kovinskih faz pokazala, da so najbolj biodostopnoste kovine Sn, Zn in Cu tako v oksidacijskem in redukcijskem okolju, ter da k biodostopnosti najbolj prispevajo Sn hidroksikloridi, Sn oksidi/hidroksidi, Sn sulfati/hidroksisulfati, Zn sulfidi in Cu sulfidi. Študija prikazuje uporabo metodologije prepoznavanja in opredelitve kovinskih faz s SEM/EDS in oceno stabilnosti faz v gastričnem okolju na podlagi pridobljenih podatkov o mineralogiji, morfologiji in kemični sestavi faz.
COBISS.SI-ID: 2619221