Spolno vedenje samic je kompleksen proces, ki ga urejajo številni možganski tokokrogi in na katerega vplivajo spolni steroidni hormoni, ki delujejo v možganih. Več območij v hipotalamusu je vključenih v urejanje spolnega vedenja samic, čeprav popolnoma vseh povezav, ki so vključene v urejanje spolnega vedenja samic, še ni razumljeno. Geiz družine cinkovih prstov Fez (Fezf1) je gen, specifičen za možgane, ki je večinoma proučevan v kontekstu razvoja vohalnih betičev, čeprav je bil v nedavni študiji FEZF1 opredeljen kot eden od genov, odgovornih za razvoj Kallmanovega sindroma. V tej študiji smo uporabili shRNA pristop za znižanje Fezf1 v ventromedialnem jedru hipotalamusa (VMN) z namenom raziskati vlogo tega gena. Odrasle samice so bile stereotaksično injicirane z lentivirusnimi vektorji, ki kodirajo shRNA proti Fezf1 genu. Miši, ki so bile injicirane s shRNA proti Fezf1, so občutno zmanjšale spolno vedenje samic, verjetno zaradi znižanja estrogenskega receptorja alfa (ERa), saj je bilo število ERa-imunoreaktivnih celic v VMN Fezf1 miši bistveno nižje v primerjavi s kontrolami. Vendar pri miših z zmanjšanim Fezf1 nismo opazili nobenega vpliva na telesno težo ali telesno aktivnost, kar kaže, da je vloga Fezf1 v VMN omejena na regulacijo spolnega vedenja.
COBISS.SI-ID: 4402298
V vabljenem preglednem članku je vodja projekta
COBISS.SI-ID: 4402810
Možgani so nedvomno najbolj zapleten organ in čeprav je bil dosežen precejšen napredek pri razumevanju delovanja možganov, ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj. Različni pristopi se uporabljajo za preučevanje delovanja možganov s končnim ciljem razumevanja, kako so struktura in funkcija možganov povezani z vedenjskimi izidi posameznika. Pionirske študije o spolnih razlikah v možganih so se začele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri modelnih živalih opazili spolne razlike v morfologiji možganov in nekatere strukturne razlike. Kasneje so te študije uvedle tudi klinično medicino in številne študije na ljudeh kažejo, da funkcionalna organizacija možganov ni popolnoma podobna pri moških in ženskah. Medicinski inštitut na Nacionalni akademiji znanosti v ZDA je leta 2001 izdal izjavo, da ima spol pomemben pomen za razumevanje zdravja in bolezni ter za razumevanje človeške fiziologije na splošno. To je bil pomemben korak naprej pri prepoznavanju, da so moški in ženske biološko različni ne le glede spolnih žlez in sekundarnih spolnih značilnosti, ampak tudi v strukturi in, kar je še pomembneje, v delovanju mnogih drugih organov, vključno z možgani. Poleg metodoloških težav pri proučevanju človeških možganov pomembna individualna variabilnost v možganskih strukturah otežuje študije spolnih razlik v možganih, saj se lahko nekatere razlike med posamezniki razlikujejo kot med spoloma. Zaradi teh velikih razlik med posamezniki znotraj enega spola / spola se običajno uporablja izraz spolni alomorfizem namesto spolnega dimorfizma v zvezi z možgani, pri čemer se upošteva ta velika individualna variabilnost v možganski strukturi. V tem članku bomo pregledali trenutno razumevanje spolnih razlik v možganih, ki se večinoma osredotočajo na predklinične študije na živalih. Prvič, opisana je konvencionalna hipoteza o spolni diferenciaciji možganov, ki ji sledijo novejši prispevki na tem področju, ki se osredotočajo predvsem na spolne razlike, neodvisne od hormonov, v možganih. Članek je osredotočen predvsem na limbični sistem, čeprav so bile razlike v spolnosti opisane v drugih delih možganov, vključno s korteksom in malimi možgani, vendar so ti rezultati izven obsega tega pregleda.
COBISS.SI-ID: 4175226
Vodja projekta je bil povabljen, da napiše poglavje o genu SF-1 za knjigo encyclopedia of signalling molecules, izdano pri ugledni založni Springer. Knjiga predstavlja celovit pregled različnih signalnih molekul, ki sodelujejo v urejanju delovanja celic. Gregor Majdič je bil povabljen k sodelovanju pri tej knjigi kot eden vodilnih svetovnih poznavalcev delovanja gena SF-1.
COBISS.SI-ID: 4436858
V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili razvoju inovativnih komputacijskih pristopov za preučevanje kolektivne aktivnosti pankreasnih celic beta, s katerimi bi podrobneje raziskali vlogo medcelične komunikacije v patogenezi sladkorne bolezni. Z našim multidisciplinarnim pristopom, ki združuje napredne eksperimentalne tehnike s statistično fiziko in področjem kompleksnih sistemov, se je izkazal za zelo merodajnega za opis in kvantifikacijo vzorcev medcelične aktivnosti (in vodil do številnih dobro citiranih publikacij). Še posebej velja izpostaviti uporabo orodij s področja sodobne teorije kompleksnih mrež, s čimer smo pridobili podroben vpogled v sinhronizacijske mehanizme in pretok informacij v pankreasnih otočkih, kot smo podrobneje opisali v viru 1. Od objave je zgornje delo v reviji s faktorjem vpliva za leto 2017 IF=13,783 (prva na svojem področju) prejelo že 52 (scholar) oziroma 40 (scopus) citatov.
COBISS.SI-ID: 512746040