V članku predstavljamo študijo, s katero smo preverjali ustreznost metodologije za testiranje hipoteze, da lahko univerzalno skladenjsko hierarhijo funkcijskih projekcij pojasnimo s splošno kognicijo. Konkretno se osredotočamo na samostalniško zvezo, v kateri najdemo pridevnike za velikost, obliko in barvo, ki jih lahko povezujemo s koncepti, ki jih taki pridevniki poimenujejo (npr. slovenski pridevnik rdeč poimenuje koncept rdeče barve). Pridevniki omenjenih kategorij se v (slovenski) samostalniški zvezi tipično pojavijo v zaporedju ’velikost ) oblika ) barva‘. Če skladenjska hierarhija odseva splošno kognicijo, potem lahko ob predpostavki, da se skladenjska zgradba usvaja od spodaj navzgor, pričakujemo, da bodo otroci najprej usvojili koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti. V prispevku se osredotočamo na zasnovo, ustreznost in izboljšave naloge ’poišči par‘, ki je bila rabljena v študiji, predstavljamo pa tudi rezultate te pilotne študije.
COBISS.SI-ID: 5276411
V prispevku predstavljamo tri eksperimente, s katerimi smo želeli preveriti, ali se hierarhija funkcijskih projekcij odraža tudi v nejezikovnih kognitivnih procesih. T. i. kartografski pristop v jezikoslovju trdi, da obstajajo v naravnem človeškem jeziku univerzalne hierarhije funkcijskih elementov, ki se pojavijo nad leksikalnimi jedri, kakršno je na primer samostalniško jedro samostalniške besedne zveze, ob tem pa je (ob samem določanju hierarhij) eno izmed osrednjih vprašanj tega pristopa ravno, od kod te hierarhije izvirajo, gl. npr. Cinque in Rizzi (2008). V eksperimentih se osredotočamo na univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki ob samostalniškem jedru N gostijo pridevnike, konkretno na funkcijske projekcije za pridevnike, ki izražajo koncepte barve, oblike in velikosti. Ti se v samostalniški zvezi običajno pojavijo v zaporedju velikost ) oblika ) barva.
COBISS.SI-ID: 5276667
Poročamo o raziskavi vzorcev ujemanja v spolu, tj. vzorcev ujemanja pri eni od kategorij, za katere ostaja odprto vprašanje, ali predstavljajo samostojno funkcijsko projekcijo v hierarhični zgradbi samostalniške zveze in so tako del domene, katere izvor bi lahko bil povezan s splošno kognicijo. V kontekstu široko sprejete teze, da je hierarhična zgradba slovnična univerzalija, smo z eksperimentom dokazali, da je pri ujemanju lahko odločujoče skladenjsko razmerje tudi linearni besedni red. Še več, naši rezultati glede vzorcev ujemanja po spolu pri sestavljenih osebkih razkrivajo, da ima lahko v nekaterih primerih jezikovne produkcije linearni red pred hierarhično zgradbo celo prednost. Rezultati kažejo, da je pomen ujemanja po spolu lahko izračunan skozi vrsto korakov, od katerih je eden tudi delno neodvisen od skladenjske hierarhije. Ker je (za razliko od hierarhične urejenosti) linearnost v svojem bistvu nejezikovno razmerje, rezultati odkrivajo še eno dimenzijo, kjer ima na jezikovno obnašanje vpliv splošna kognicija.
COBISS.SI-ID: 4986619
Članek preučuje vzorce ujemanja v spolu, tj. vzorcev ujemanja pri eni od kategorij, za katere ostaja odprto vprašanje, ali predstavljajo samostojno funkcijsko projekcijo v hierarhični zgradbi samostalniške zveze in so tako del domene, katere izvor bi lahko bil povezan s splošno kognicijo. Pogosta teza glede ujemanja po spolu, ko se to udejanji kot ujemanje z najbližjim členom sestavljenega osebka, je, da ta vzorec izvira iz eliptične zgradbe z zvezanima stavkoma in da pač izkazuje ujemanje glagola z nesestavljenim osebkom v stavku, katerega vsebina elipso preživi (Aoun et al. 1994, 1999; see also Wilder 1997). Ujemanje z najbližjim elementom je dominantni ujemalni vzorec v slovenščini in bosanščini/hrvaščini/srbščini. Zato se poraja vprašanje, ali je v teh jezikih ujemanje z najbližjim elementom mogoče analizirati preprosto kot posledico elipse take vezniške zveze raje kot linearnosti, kot smo predlagali v Willer-Gold (2018). Rezultati dveh eksperimentov, o katerih poročamo, ovržejo možnost razlage z elipso in hkrati podpirajo razlago iz Willer-Gold (2018), ki se sklicuje na pomen linearnosti. Obdržana je torej razlaga, po kateri ima preko nejezikovnega razmerja linearnosti na jezikovno obnašanje vpliv splošna kognicija.
COBISS.SI-ID: 99999997