Zgodovine slovenske glasbe prvih desetletij po 1. svetovni vojni ni mogoče snovati brez vzporednic z zgodovino glasbe Srednje Evrope. Glede na to so slovenski skladatelji v obdobju po letu 1918 sledili slogovnim zgledom, ki bi jih po C. Dahlhausu in H. Danuserju označili kot moderne, medtem ko je ustrezni angleški izraz "zgodnji modernizem". Pred vojno so skladatelji moderne svoje skladbe izdali v reviji Novi akordi, po vojni pa so ohranili svoj slog. Spremenila pa se je njihova družbena vloga: niso bili več drzna, mlada, inovativna generacija, temveč so prevzeli vodilne vloge v slovenski glasbeni kulturi in postali varuhi konservativnosti, izrazne estetike 19. stoletja. V tekstu so analizirane estetske premise in skladbe Antona Lajovica, Janka Ravnika in Lucijana Marije Škerjanca, ki so po letu 1925 prenehali s komponiranjem ali pa so ostali zavezani moderni še globoko v 20. stoletje. Prav tako so raziskana dela Rista Savina in Emila Adamiča, ki sta se spoprijela s sodobnimi trendi, še posebej z novo stvarnostjo, ki jo je v Slovenijo zanesel Slavko Osterc. Zaključek izpostavlja posebnosti slovenske moderne, še posebej zavezanost intimnejšima, liričnima žanroma samospevu in klavirski miniaturi, ki sta bila tipična za 19. stoletje.
COBISS.SI-ID: 63537762
Članek se posveča skladateljskim skupinam po drugi svetovni vojni. Ob analizi njihove vloge v razvoju skladateljskih praks poskuša poiskati odgovore na vprašanje, zakaj se spektralne ideje, ki so močno zaznamovale francosko in odmevale v evropski glasbi od sedemdesetih let naprej, pri nas skorajda niso pojavile. Počasi vstopajo v našo glasbeno zavest šele v tem stoletju.
COBISS.SI-ID: 40948269
Po drugi svetovni vojni smo bili priča dvem radikalnim spremembam kulturnih oz. socialnih paradigm. Iz kataklizmatičnega vzdušja po končani drugi svetovni vojni je izšel drugi val modernima. V umetnosti se je takšen odnos kazal v dosledni prekinitvi z estetiko in slogovnimi značilnostmi predhodnih generacij. V arhitekturi se je rodil Mednarodni slog, medtem ko je podobna "univerzalnost" zaznamovala tudi glasbeni serializem. Od začetka sedemdesetih let pa se kolesje znova obrača v drugo smer. Močna destruktivna volja modernizma se vse bolj umika in začenja se obdobje po modernizmu – postmodernizem. Monografija prinaša vprašanja, povezana z vzroki za takšne premene, njihove posledice in implikacije. V monografiji so zbrani prispevki širokega spektra mednarodnih avtorjev.
COBISS.SI-ID: 61505122