V času prve svetovne vojne je vprašanje pomanjkanja živil stopilo v ospredje v številnih evropskih mestih . Vsakdanji urbani prostori so se prelevili v pomembne točke destabilizacije in odpora ter v prizorišča politike, v kateri so kot potrošnice in gospodinje (pa tudi prodajalke hrane, mlekarice itd.) pomembno sodelovale ženske. V prispevku bomo s pomočjo različnih virov, zlasti sodnih spisov, analizirali, kako so se s sodelovanjem v neredih, demonstracijah in drugih manjših ilegalizmih, povezanih s hrano, vojni lakoti zoperstavljale tržaške ženske. Vprašali se bomo, kako so nova identitetna razmerja, ki jih je izzvalo pomanjkanje hrane, prepletala z nacionalnimi identitetami in razmerji v tržaškem multinacionalnem okolju. So se npr. zahteve po pravični porazdelitvi subvencionirane hrane in večjem nadzoru hrane prepletale z pacifističnimi in nacionalnimi zahtevami? Kako so jih na drugi strani obravnavale lokalne oblasti in končno, kako so o udeleženosti žensk v protestih poročali mediji iz različnih držav in predvsem narodnostih skupnosti v mestu »treh duš«. Koga so v tem boju za živež dojemale kot sovražnika in ob katerih priložnosti so bile same percipirane kot »sovražnik od znotraj«.
COBISS.SI-ID: 61171554
Članek obravnava razcvet komemoracij gibanja TIGR po letu 1991. Ugotavlja, da je spominjanje dogovarjanje med različnimi vizijami preteklosti, tako »od spodaj« kot tudi »od zgoraj«, iz »leve« in iz »desne«. Pobuda za obuditev spomina na TIGR je prišla iz civilne družbe (Društvo TIGR Primorske), vendar je prišla v času, ko je koristila slovenski politiki. Obenem je s poudarjanjem zamolčane preteklosti naletela na pozitiven odziv dela javnosti, ki je imel izkušnje s tigrovskim gibanjem in spomine nanj ter je njegovo zapostavljanje videl kot zgodovinsko krivico. Društvo TIGR se je uspelo postaviti ob bok Zvezi borcev, aktivno je vzpostavljalo nove komemorativne svečanosti, postavljalo spomenike in spominska obeležja, množično izdajalo memoaristiko in zgodovinska dela itd. Tako so bili vzpostavljeni pogoji za to, da je gibanje pridobilo mitološke značilnosti.
COBISS.SI-ID: 1539057092
Prispevek obravnava antifašistično delovanje na idrijsko-cerkljanskem območju, med letoma 1927 in 1931. Pri tem se osredotoča predvsem na pričevanja nekaterih manj znanih pripadnikov goriške organizacije TIGR, zlasti Srečka Logarja. Na primeru slednjega obenem analiza državno nasilje preko aparatov policije in sodstva. Večkratna zaslišanja, zaporne kazni, cenzura in omejevanje poštne korespondence, policijski nadzor družinskih članov v času preiskave ter po izpustitvi iz zapora so le nekatere oblike državnega nasilja, ki jih je doživel Srečko Logar. Podobno oblike nasilja so v večjem ali manjšem obsegu doživljali tudi ostali politični zaporniki iz Julijske krajine.
COBISS.SI-ID: 1539048644