Enakost možnosti je dvoumen pojem. Obstajajo pomembne razlike v razumevanju obeh konceptov: enakosti in priložnosti. Kljub temu se zdi koristno začeti z razlago priložnosti, ki jo je podal Peter Westen, ki trdi, da je priložnost specifičen odnos med osebo, ki ji je priložnost na voljo, nekaterimi ovirami (rasa, spol, barva, bogastvo, vera itd.) med osebo in želenim ciljem ter ciljem (izobraževanje, služba itd.), proti kateremu je usmerjena priložnost. Vendar pa priložnost, da nekdo doseže cilj, ni niti zagotovilo, da ga bo dosegel, niti zgolj možnost, da to doseže. Torej imeti priložnost pomeni, da ima človek nekaj več kot le možnost in manj kot jamstvo (Westen 1997, str. 159–161). V Enciklopediji sta v okviru projekta znanstveni sestavek z naslovom Social capital and education (11796809) objavila tudi člana projektne skupine Veronika Tašner in Slavko Gaber. Objava znanstvenih sestavkov v enciklopediji pri ugledni mednarodni založbi kaže na uveljavljenost avtorjev na vsebinskem področju projekta v mednarodni skupnosti ter hkrati pomemben znanstveni dosežek projekta.
COBISS.SI-ID: 3106391
Dr. Ana Kozina in dr. Mojca Štraus sta predstavili prispevek na nacionalni znanstveni konferenci kot del simpozija na katerem smo tudi ostali člani in članice projektne skupine in mlada raziskovalka predstavili vmesne rezultate projekta (11762505, 3093335, 3093847). Namen simpozija je bil, poleg predstavitve projektnih rezultatov, tudi širjenje razprave ter sprožanje novih raziskovalnih vprašanj o tej temi v širši znanstveni skupnosti v Sloveniji. Načelo pravičnosti v izobraževanju zagovarja pomembnost celostnega razvoja posameznika ter razvijanja in uveljavljanja politik in praks, ki vsem posameznikom omogočajo doseganje svojih potencialov ter optimalnih ravni razvoja (tako na kognitivnem področju kot tudi na nekognitivnih področjih). V prispevku analiziramo povezanost kognitivnih (matematični učni dosežek kot merjen v raziskavi PISA 2015) ter nekognitivnih (blagostanje in dejavniki blagostanja) dejavnikov razvoja. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da sta obe področji pozitivno povezani in da lahko z razvijanjem socialno-emocionalnih kompetenc spodbujamo obe področji ter s tem zagotavljamo uresničevanje načela pravičnosti v izobraževanju. V prispevku so predstavljeni prvi preliminarni rezultati raziskave blagostanja, ki je bila v letu 2016 izvedena na vzorcu dijakinj in dijakov, ki so bili vključeni v raziskavo PISA 2015. V raziskavi je sodelovalo 3969 dijakinj in dijakov, od tega 1977 dijakinj (povprečna starost: 15 let). Dijakinje in dijaki so rešili Vprašalnik blagostanja (Wellbeing Questionnairre), ki je sestavljen iz dveh že obstoječih in uveljavljenih mer blagostanja: EPOCH (Engagement, Perseverance, Optimism, Connectedness, and Happiness) (Kern et al., 2004) in MDI (Middel Years Inventory) (ShonertReichl et al., 2013) in meri naslednja področja blagostanja: socialni in čustveni razvoj (npr. optimizem, empatija, sreča, samozavest…); povezanost (doma, v šoli, med vrstniki….); izkušnje v šoli (pripadnost, šolska klima…); izpostavljenost agresivnemu vedenju (npr. telesnemu, besednemu…); zdravje in telesno blagostanje (npr. spanje, zdrava prehrana…). V prispevku smo odgovorili na raziskovalno vprašanje: Ali sta blagostanje in učni dosežek pomembno povezana ter katera področja blagostanja se z učnim dosežkom (z različnim SES in različnega spola) v večji meri in katera v manjši meri povezujejo.
COBISS.SI-ID: 3093591
V sodobnih diskurzih o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti (UZK) v izobraževanju zasledimo opozorila različnih avtorjev o tem, kako prevladujoči mehanizmi UZK oblikujejo izobraževalno politiko in prakso. Veliko kritičnih vpogledov v UZK prihaja prav od akterjev s področja izobraževanja. Biesta (2010) med drugim opozarja na racionalnost prekomernih meritev v izobraževanju in poziva k premisleku o vrednosti izobraževanja. Trippeestad et all. (2017) prikazujejo, kako mednarodne raziskave znanja vplivajo na izobraževanje učiteljev. Zdi se, da na drugi strani globalni politični diskurzi, na primer s strani institucij, kot so OECD, Svetovna banka, UNESCO, Evropska Komisija, vztrajajo na "starih" obljubah družbe znanja in globalne gospodarske konkurenčnosti, učinkovitosti itd. ter k uporabi UZK za namene " najbolj minimalnih naložb". To je le nekaj primerov, ki nas vodijo do ponovnega razmisleka o obstoječem in alternativnem strukturiranju UZK. Trdimo, da načini samoevalvacije kot so konceptualizirani, operacionalizirani in vključeni v sistem UZK ponujajo možen vpogled v značilne vrste odnosov moči, ki jih je treba obravnavati, da bi razumeli izzive in omejitve obstoječih in nastajajočih regulativnih idej v samoevalvaciji - na ravni sistema in formiranju subjektov. Prispevek predstavljen na mednarodni znanstveni konferenci predstavlja pomemben prispevek k znanstveni (re)konceptualizaciji sodobnih pristopov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju in posledično tudi potencialno pomemben prispevek k njeni ustrezni konceptualizaciji/razumevanju s strani vplivnih oblikovalcev evropskih in drugih mednarodnih politik. Na konferenci ECER 2018 so rezultate projekta v obliki prispevkov predstavili tudi dr. Živa Kos, dr. Veronika Tašner in dr. Slavko Gaber (12130377) ter dr. Urška Štremfel (3262807).
COBISS.SI-ID: 12129609
Znanstvena monografija O pravičnosti izobraževalnih politik in praks predstavi ključne rezultate projekta v treh sklopih: 1) Razumevanje pravičnosti in učinkovitosti v izobraževanju, v katerem dr. Zdenko Kodelja obravnava neoliberalizem in problem globalne pravičnosti, dr. Veronika Tašner preizprašuje koncept edukacijske meritokracije, dr. Živa Kos samoevalvacijo učiteljev umesti v razprave o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti, dr. Urška Štremfel pa naslovi vprašanje (ne)komplementarnosti pravičnosti in učinkovitosti javnih politik. 2) Pravičnost in/ali učinkovitost slovenskih izobraževalnih politik in praks, v katerem se dr. Mojca Štraus poglobljeno posveti preučevanju vpliva socialno-ekonomskega gradienta v izobraževanju, dr. Ana Kozina čustvenim in socialnim vidikom učenja kot podpori pravičnosti in učinkovitosti v izobraževanju ter dr. Valerija Vendramin presoji in zagotavljanju pravičnosti v okviru postfeministrične edukacije. 3) Na poti v pravičnejšo družbo, v katerem dr. Slavko Gaber s sodelavkama predstavi vlogo šole v socialnih inovacijah in prihodnosti. Znanstvena monografija predstavlja pomemben znanstveni dosežek v smislu premišljene in celovite predstavitve rezultatov projekta širši znanstveni (pa tudi strokovni, politični in drugi zainteresirani javnosti).