Članek ovrednoti kratkoročne in dolgoročne učinke transmisijskega mehanizma fiskalne politike v državah EU in OECD ter njihove odvisnosti od stanja v gospodarstvu in fiskalne naravnanosti. Ugotovljeno je, da je med državami članicami EU učinek javnih izdatkov na ekonomsko aktivnost večji pri t.i. novih državah članicah, kot pa pri osrednjih državah članicah. Od začetka finančne in ekonomske krize so se multiplikatorji državnih izdatkov povečali tako v osrednjih, kot tudi v novih državah članicah EU, pri čemer primerjava s fiskalnimi učinki v državah OECD kaže na veliko robustnost izsledkov raziskave. Varčevalni ukrepi zato znatno zavirajo gospodarsko aktivnost v novih državah članicah EU. Neupoštevanje fiskalnega obnašanja in stanja v gospodarstvu daje zavajajoče učinke fiskalnih multiplikatorjev, kar pripelje do uvajanja neprimernih fiskalnih ukrepov, ki lahko gospodarske razmere v državi še poslabšajo.
COBISS.SI-ID: 4993198
Računi nacionalnih transferjev so bili razviti za merjenje ekonomskih tokov med starostnimi skupinami. Članek nadgrajuje račune nacionalnih transferjev za Slovenijo z vključitvijo vrednosti neplačane proizvodnje gospodinjstev. Na podlagi podatkov o porabi časa je bilo ugotovljeno, da so ljudje v Sloveniji porabili celo več časa za proizvodnjo v gospodinjstvu, kot pa za plačano delo, kar poudarja nujnost vključitve proizvodnje gospodinjstev v analizo. Ugotovljeni so bili veliki neto transferji proizvodnje gospodinjstev od odraslih k otrokom ter v manjšem obsegu tudi k starejšim prebivalcem. Vrednost neplačane proizvodnje je bila izračunana posebej za oba spola, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ženske prispevajo precej več neplačane proizvodnje in skupnega produktivnega dela, kot pa moški. Poleg tega je njihovo najbolj produktivno obdobje v življenju tudi bolj intenzivno kot pri moških. Podobne vzorce je pričakovati tudi v drugih tranzicijskih državah, za katere je bila za oba spola značilna enaka prisotnost na trgu dela, ne pa tudi enako breme gospodinjskega dela.
COBISS.SI-ID: 23066342
Članek primerja različne tipe ekonomske odvisnosti v izbranih evropskih državah. Ti koeficienti odvisnosti upoštevajo ne samo demografsko strukturo prebivalstva, temveč tudi razlike v starostno specifičnem obnašanju – kot so stopnje aktivnosti, dohodek in potrošnja, pa tudi starostno specifični javni transferji. V izbranih simulacijah so vzorci starostno specifičnega ekonomskega obnašanja in transferjev kombinirani z demografskimi projekcijami. Izkaže se, da bo v vseh državah staranje prebivalstva vodilo do bistvenega povečanja koeficientov odvisnosti, če se sedanji starostno specifični vzorci ne bi spremenili. Analiza razlik v ekonomski odvisnosti med državami pokaže, da so te razlike tako posledica starostno specifičnega ekonomskega obnašanja kot tudi starostne sestave prebivalstva. Odločitev o tem, katero mero odvisnosti bomo v konkretnem primeru uporabili za vodenje ekonomskih politik, je odvisna od narave vprašanja, na katerega želimo odgovoriti. Primerjava različnih koeficientov odvisnosti med državami daje vpogled v to, katere strategije bi lahko bile učinkovite pri blaženju pričakovanega poviševanja ekonomske odvisnosti zaradi demografskih sprememb.
COBISS.SI-ID: 23560166