S pomočjo telemetričnega spremljanja 17 medvedov smo spremljali potek zimovanja pri slovenskih medvedih in kaj medvedi počno, kadar pozimi ne spijo. Poleg tega so telemetrični podatki omogočili lociranje in popis medvedjih brlogov. Raziskava je pokazala, da so slovenski medvedi v povprečju preživeli v brlogu 74 dni na leto. Podobno kot drugod po svetu, samci v povprečju prespijo manj časa (57 dni) kot samice (82 dni). Za razliko od večine drugih območji pa so se slovenski medvedi tekom zime pogosto zbujali in zapuščali brloge. Primerjava s prejšnjimi raziskavami po Evraziji in Severni Ameriki je pokazala tudi, da medvedi v Sloveniji v brlogu preživijo bistveno manj časa - samice za 45 % in samci za 56 % manj časa kot bi pričakovali za našo geografsko širino. Ugotovili smo tudi, da slovenski medvedi velik del zime preživijo na krmiščih s koruzo. To kaže, da je zimsko krmljenje medvedov s koruzo verjetno glavni razlog za skrajšano zimovanja. To je prva raziskava, ki pokazala povezavo med dostopnostjo antropogenih virov hrane in zimskim spanjem pri rjavem medvedu. Na podlagi rezultatov smo pripravili tudi upravljavske smernice.
COBISS.SI-ID: 4578982
Konflikti zaradi škod so zlasti v poseljeni krajini ključen faktor, ki otežujejo ohranjanje postoživečih vrst živali. Zato je preprečevanje in omiljevanje konfliktov ena prioritetnih varstvenih aktivnosti. Vendar pa mehanizmi, ki prožijo nastanek konfliktov, in njihovo variranje v velikem prostorskem merilu še niso poznani. Preučili smo vzorce pojavljanja škod po rjavemu medvedu (Ursus arctos) in ekološke in socio-ekonosmke vplivne dejavnike na kontitnetnalni ravni. Zbrali smo podatke o odškodninskih shemah in evidentiranih škodah v 26 evropskih državah v obdobju 1005-2012 in analizirali variranje škod glede na: (i) številčnost/gostoto medveda, (ii) gozdnatost, (iii) rabo tal s strani človeka, (iv) upravljavske prijeme vključno s krmljenjem in (v) ekonomske kazalnike. Število škod na posameznega medveda je v posameznih državah varirralo od 0.1 v Estoniji do 8.5 na Norveškem. To variranje ni le rezultat razlik v »radodarnosti« kompenzacijskih shem; škode so redkejše v območjih z intenzivnejšim krmljenjem in v območjih z večjim deležem kmetijskih površin, proti pričakovanjem pa nismo ugotovili nobenih povezav škod z gostotami medveda. Odškodninske sheme, prakse upravljanja in raba prostora na kontinentalni ravni torej vplivajo na škode, številčnost medveda pa ne.
COBISS.SI-ID: 4452006
S pomočjo GPS telemetrije smo raziskali, kako upravljanje z rjavim medvedom vpliva na medvrstne interakcije z ogroženo vrsto plenilca, evrazijskim risom v Sloveniji. Medvedi so eni izmed najpomembnejših dominantnih plenilcev in si pogosto prisvojijo ostanke plena drugih velikih plenilcev. Obenem se z medvedi po vsem svetu pogosto aktivno upravlja, kar bi lahko vplivalo na interakcije med plenilci. V tej študiji smo ugotovili, da aktivnost medvedov predstavlja velike energijske izgube za risa. Verjetnost izgube plena zaradi medvedov se je gibala med 8 in 74% ter je bila v veliki meri odvisna od lokalne gostote medvedov ter mesečne gibalne razdalje pri medvedih. Intenziteta interakcij se je razlikovala skoraj trikrat med različnimi upravljavskimi območji in prisotnost krmišča za medvede je povečala verjetnost izgube plena za petkrat. Na podlagi teh rezultatov smo predlagali, da je potreben razmislek o trenutnem režimu krmljenja medvedov, da bi se zmanjšali neželeni stranski učinki tega kontroverznega ukrepa na ogrožene vrhovne plenilce. Poudarjamo tudi pomen upoštevanja medvrstnih interakcij pri upravljanju in varstvu prostoživečih živali.
COBISS.SI-ID: 4328614