Velike količine antropogene hrane, s katerimi zalagamo krmišča, lahko spremenijo več značilnosti živali, med drugim tudi zimsko spanje fakultativnih prezimovalcev kot je rjavi medved. Preučevali smo prezimovanje evropskega rjavega medveda v Sloveniji, kjer so krmišča založena s koruzo celo leto, tudi pozimi. V meta analizi smo primerjali svoje rezultate z ostalimi populacijami rjavega medveda po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Zemljepisna širina vpliva dolžino zimskega dremeža tako pri samcih kot samicah vseh populacij rjavega medveda. Samice so prezimovale v povprečju 10.3 dni dlje kot samci. Vendar je naše preučevana populacija precej odstopala od področij, kjer ne izvajajo krmljenja. V Sloveniji je bila povprečna dolžina zimskega dremeža 82 dni za samice in 57 dni za samce, kar je 45 oz. 56% krajša kot drugje na isti zemljepisni širini. Opažali smo tudi redna zapuščanja brlogov (61% medvedov je zapustilo brlog, v povprečju 1,9 krat v eni zimi). Pozimi so se medvedi pogosteje hranili na krmiščih (61% več kot sicer). Iz tega sledi, da je razpoložljivost antropogene hrane verjetno pomemben dejavnik zimskega dremeža rjavega medveda.
COBISS.SI-ID: 4578982
Proučevali smo vzorce škod, ki jih je povzročil rjavi medved (Ursos arctos) glede na ekološke in socio-ekonomske dejavnike na ravni cele celine. Zbrali smo podatke o shemah povračil škod za 26 držav v Evropi med leti 2005 in 2012 in analizirali razlike v številu povrnjenih škod glede na (i) gostoto medvedov, (ii) gozdnatost, (iii) rabo tal, (iv) različne prakse upravljanja medveda (v) dejavnike ekonomskega stanja državljanov. Povprečno število povrnjenih škod na medveda v letu je znašalo od 0.1 v Estoniji pa do 8.5 na Norveškem. Ta razlika ni samo posledica različnih kompenzacijskih shem; zahtevkov za povračila škod je bilo manj na področjih z krmljenjem in visokim deležem kmetijskih zemljišč. Vendar pa opažene razlike niso bile povezane s številčnostjo medvedov.
COBISS.SI-ID: 4452006
Odvračalno krmljenje zvablja živali stran od področij, kjer so nezaželene ali bi lahko povzročile konflikte s človekom. Krmljenje divjih živali je razširjeno po vsej Evropi za lajšanje lova in zmanjšanje konfliktov s človekom, medtem ko ga v Severni Ameriki odsvetujejo. Učinkovitost in potencialni stranski učinki krmljenja medvedov ostajajo odprto vprašanje zaradi pomanjkanja natančnih raziskav. V tem članku smo zbrali obstoječe raziskave, in z njih kritično povzeli rezultate vplivih krmljenja kot ukrepa za zmanjševanje konfliktov. V pregled so vključene študije iz nacionalnih parkov v ZDA, kjer so se konflikti zmanjšali po tem, ko so ukinili dostop do smetišč. V Aspen-u mestna smetišča niso odvrnila medvedov, da ne bi uporabljali druge antropogene hrane. V kotlini Tahoe v Kaliforniji so uvedli krmljenje v nujnih primerih, kar je zmanjšalo konflikte v radiju 1 kilometra od krmišč. V Sloveniji velika gostota krmišč odvrača medvede od zahajanja v vasi in mesta. Čeprav nobena od teh raziskav ni imela značilnosti pravega poskusa s testom in kontrolo, lahko sklepamo, kdaj je krmljenje potencialno učinkovito: kadar naravna hrana ne pokriva potreb medvedov; kadar je krma enostavno dosegljiva zunaj potencialno konfliktnih območij; kadar je hrana privlačna; in kadar medvedi ne povezujejo hrane z ljudmi. Odvračalno krmljenje mora biti adaptiven ukrep, ki se ga izvaja pod nadzorom stroke.
COBISS.SI-ID: 4848038
Shranjevanje v etanolu in ekstrakcija lipidov lahko spremenita izotopsko sestavo živalskega tkiva, kar lahko vpliva na oceno prehrane, izračunano s pomočjo mešalnega modela stabilnih izotopov. Proučili smo učinek shranjevanja v etanolu in ekstrakcije maščob na 13C, 15N in 34S vrednosti, izmerjene v mišicah in jetrih rjavega medveda (Ursus arctos). Podatke o izotopih iz naše raziskave smo uporabili tudi za razumevanje vpliva shranjevanja v etanolu in ekstrakcije maščob na prehranske deleže, izračunane po SIMMs. Ugotovili smo, da shranjevanje v etanolu in ekstrakcija maščob povzročita majhen porast 13C vrednosti tako v mišicah (shranjevanje v etanolu: +0.4 promila, ekstracija maščob: +0.4 promila) kot tudi v jetrih (shranjevanje v etanolu: +0.6 prom., ekstracija maščob: +0.8 prom.). Nasprotno pa se 15N in 34S vrednosti niso spreminjale pri shranjevanju v etanolu, niti pri ekstrakciji maščob iz tkiv. Shranjevanje v etanolu in ekstrakcija maščob sta imela zanemarljiv učinek na preračunane prehranske deleže. Ta raziskava dokazuje, da je relativno visok delež maščob v mišicah in jetrih nekaterih velikih kopenskih vsejedov nima nujno vpliva na deleže hrane, preračunane iz stabilnih C izotopov. Naša raziskava nakazuje, da bi lahko bilo shranjevanje v etanolu koristna alternativa metodam za ohranjanje živalskega tkiva še pred analizo stabilnih izotopov, kadar je zmrzovanje ali sušenje nepraktično.
COBISS.SI-ID: 5301926
Krmljenje divjih živali se na veliko uporablja v različne ohranitvene in upravljavske namene. Uporabili smo avtomatski video monitoring za opazovanje vrst večjih vretenčarjev, ki so uporabljale krmišča (n=20), v osnovi postavljena za rjavega medveda (Ursus artcos) v Dinaridih. Preučevali smo tudi vpliv tipa antropogene hrane (samo rastlinska hrana : mešana hrana - rastlinska in mrhovina) na raznolikost vrst in sestavo združbe pri krmiščih. Na krmiščih smo našteli 23 vretenčarskih taksonov, vključno z rjavim medvedom. Najpogosteje zabeležene vrste so bile: rjavi medved, jazbec in lisica. Tudi ptice so sestavljale precejšen delež (46%) vretenčarske združbe, ki je uporabljala krmišča: tudi vrst, ki so ogrožene. Raznolikost vrst na krmiščih je bila največja spomladi. Sestava združbe se je spreminjala sezonsko in tudi glede na tip hrane (z ali brez mrhovine). Naša raziskava kaže, da krmljenje vpliva na številne ne-tarčne vrste, kar lahko ima več ekoloških in upravljavsko pomembnih, tudi nezaželenih posledic. Krmljenje divjih živali bi moralo biti skrbno načrtovano, zato ponujamo priporočila, kako omiliti stranske učinke na ne-tarčne vrste.
COBISS.SI-ID: 5290150