Tunelske membranske nanocevke (TnT) so membranski izrastki, ki povezujejo bližnje ali oddaljene celice in vitro in in vivo. TnT imajo v celičnih procesih različne funkcije, ki pa so povezane s strukturo TnT, le-ta pa je odvisna od citoskeletne sestave TnT. V študiji smo se osredotočili na organizacijo mikrotubulov (MT) in intermedarnih filamentov (IF) v TnT urotelijskih celic. Analizirali smo TnT normalnih prašičjih urotelijskih celic, ki so morfološko in fiziološko zelo podobne normalnim humanim uroteljskim celicam ter TnT rakavih celici, ki izvirajo iz mišično invazivnega raka sečnega mehurja pri človeku. Tehnike širokopoljne fluorescence, konfokalne in super-resolucijske mikroskopije, skupaj z analizo slik ter 3D rekonstrukcijo so razkrile specifično MT-IF organizacijo v TnT in pokazale, da se MT in IF hkrati pojavljajo (sopojavljajo) v večini TnT normalnih in rakavih urotelijskih celic. Dokazali smo, da so MT v začetnem segmentu TnT navzkrižno povezani v filamentozno mrežo, v osrednjem delu ter v pritrdišču TnT pa se lahko MT helikalno ovijajo okrog IF, kar je fenomen, ki do sedaj v TnT še ni bil opisan. V študiji smo tudi kvantificirali sopojavljanje MT-IF v TnT in pokazali, da se helikalna organizacija MT okrog IF nahaja le v manjšem številu urotelijskih TnT. V razpravi smo opisali možne celično-biološke in fiziološke razloge za helikalno organizacijo MT v TnT.
COBISS.SI-ID: 34052057
V raziskavi smo želeli opredeliti razlike v lipidnih profilih urotelijskih celičnih modelov v povezavi z njihovo invazivnostjo. Primerjalne lipidomske študije so bile narejene na celičnih linijah RT4 in T24, ki sta celična modela za preučevanje neinvazivne urotelijske papilarne neoplazije in invazivne urotelijske neoplazije. Naši rezultati kažejo na to, da se oba rakava celična modela zelo razlikujeta v celičnih membranah in njenih lipidnih sestavah. Razlike med celičnima linijama RT4 in T24 kažejo na to, da imata obe celični vrsti različni organizaciji membran, kar vpliva na fluidnost in funkcije membran, ki so s tem povezane. Membrane mišično-invazivnih celic T24 so manj toge in oblikujejo manj medceličnih stikov, a več tunelskih membranskh nanocevk, kar je ključno za premikanje, invazijo in večji metastaski potencial te celične linije. Razlike v lipidnem profilu med obema celičnima linijama smo še dodatno potrdili z uporabo fluorescenčno označenega egerolizina, OlyA-mCherry, ki smo ga razvili v naših laboratorijih.
COBISS.SI-ID: 3968591
Krvno-urinska pregrada je najtesnejša in najbolj neprepustna pregrada v našem telesu, zaradi česar je dostava zdravilnih učinkovin v urotelij in nižje ležeča tkiva močno otežena. V naših predhodnih študijah smo dokazali, da se z diferenciacijo urotelijskih celic njihova endocitotska aktivnost značilno zmanjša, medtem ko razlika v endocitozi med normalni in rakavimi urotelijskimi celicami še ni bila raziskana. V tej študiji smo zato vzpostavili štiri biomimetične urotelijske in vitro modele in proučili endocitozo magnetnih nanodelcev (s poliakrilno kislino oplaščenih kobalt feritnih nanodelcev funkcionaliziranih z rodaminom B izotiocianatom) v: a) visoko diferencirane normalne urotelijske celice, b) v delno diferencirane normalne urotelijske celice, c) papilarne rakave urotelijske celice in d) mišično-invazivne rakave urotelijske. Ugotovili smo, da nanodelci vstopajo v papilarne in mišično-invazivne rakave urotelijske celice z makropinocitozo. Presevna elektronska mikroskopija (TEM) in spektrofotometrične analize so pokazale, da je vstop nanodelcev v celice in medcelični prostor normalnega urotelija inhibiran, medtem ko je zelo intenziven tako v papilani kot mišično-invazivni urotelijski model raka. Poleg tega smo dokazali, da je lahko kvantifikacija internalizacije nanodelcev v celice na osnovi detekcije fluorescence zavajajoča in precenjena brez analize TEM. Naše ugotovitve pomembno prispevajo k razumevanju endocitoze nanodelcev v rakave urotelijske celice in obenem odkrivajo zelo selektiven mehanizem za razlikovanje rakavih od normalnih urotelijskih celic.
COBISS.SI-ID: 11794772
Predstavljamo preprost način priprave metastabilne trdne magnetne ?-Fe2O3 faze kot osnove za izdelavo nanodelcev ß-FeOOH, prevlečenih s silicijevim dioksidom. Sintetizirani magnetni nanodelci kažejo izjemne magnetne lastnosti, kar potrjuje njihov visok potencial za praktično uporabo.
COBISS.SI-ID: 30606375
Izdelali smo inovativen, teranostični material na osnovi FePt/SiO2/Au hibridnih nanodelcev (ND) za fototermalno terapijo ter slikanje z magnetno resonanco (MRI). Poleg tega smo predlagali nov sintezni pristop, tj. dvojni nanos Au za pripravo Au-nanoovoja okrog FePt /SiO2 jeder. Fototermalni in MRI odziv sta bila prikazana na vodni suspenziji hibridnih FePt/ SiO2/Au ND. Citotoksičnost, mehanizem internalizacije in znotrajcelična usoda hibridnih ND je bila ovrednotena na zdravih, t.j. normalnih urotelijskih celicah sečnega mehurja kot tudi na rakavih celicah RT4, ki izvirajo iz papilarne neoplazme. Ugotovili smo, da se kontrolnim vzorcem, ki z ND niso bili tretirani, in normalnim urotelijskim celicam, ki so bile z ND tretirane, med fototermično terapijo ni značilno povišala temperatura (?T (0,8 ° C), zato je ostalo njihovo preživetje visoko (~90%). V nasprotju s tem, smo v rakavih urotelijskih celicah RT4, ki so intenzivno endocitirale ND, opazili znatno segrevanje vzorca (?T = 4 °C), zaradi česar se je po obsevanju z laserjem preživetje rakavih celic bistveno zmanjšalo (~60%). Ti rezultati še dodatno potrjujejo, da hibridni FePt/SiO2/Au ND, ki so bili razviti v okviru tega dela, niso bili le učinkoviti, temveč tudi zelo selektivni fototermični agensi. Poleg tega je bilo izboljšanje kontrasta in lažje razlikovanje med zdravim in rakavim tkivom jasno dokazano z MRI, kar dokazuje, da imajo hibridni ND tudi odličen potencial za uporabo kot kontrastna sredstva.
COBISS.SI-ID: 30987559