Pokažemo, da če so sinergijski efekti dovolj močni, da vzdržujejo sodelovanje na podlagi zgolj mrežne recipročnosti, potem antisocialno kaznovanje ne zavira javnega sodelovanja. Po drugi strani, če pa sinergijski efekti niso dovolj močni in je kaznovanje potrebno, da se vzdržuje sodelovanje, potem pa antisocialno kaznovanje zavira sodelovanje, še posebej, če je kaznovanje drago. Zanimivo je, da defektorji, ki ne kaznujejo sodelujočih igralcev, učinkovito izkoriščajo tiste defektorje, ki pa kaznujejo sodelujoče igralce. Gre torej za obliko izkoriščevanja drugega reda na antisocialno kaznovanje. Izkaže se, da ta efekt na koncu popravi nivo sodelovanja v družbi preko tvorjenja vzorcev in dinamične vzpostavitve cikličnih interakcij v študiranem sistemu. V delu razkrijemo tudi mikroskopski mehanizem, ki je odgovoren za te fascinantne evolucijske izzide.
COBISS.SI-ID: 23441160
Močno razširjeno sodelovanje med posamezniki, ki niso v sorodstvenem razmerju, je skoraj unikatno za ljudi. Pogosto žrtvujemo osebno ugodje in imetje za širše dobro, in znamo delati skupaj, da dosežemo, kar nismo sposobni doseči sami. Evolucijski uspeh naše vrste je dejansko v veliki meri pogojen, in je tudi rezultat, naših neverjetnih sposobnosti sodelovanja. Toda razumevanje tega sodelovanja v luči darvinističnih pritiskov je velik izziv za znanost. Raziskave kažejo, da se je potrebno osredotočiti na kolektivno obnašanje in odnose med posamezniki, skupinami, in družbami. Metode neravnovesne statistične fizike, še posebej metoda Monte Carlo in teorija kolektivnih pojavov pri delcih, ki vplivajo drug na drugega blizu faznih prehodov, so se izkazale za izjemno učinkovite in uporabne za razlago presenetljivih evolucijskih izidov. Če študiramo modele človeškega sodelovanja kot klasične spinske modele ugotovimo, da so teorijske osnove, ki se praviloma uporabljajo v fizki trdne in mehke snovi, zelo uporabne tudi na tem področju. Toda interakcije med posamezniki so bistveno bolj kompleksne kot interakcije med delci, in zato študij tovrstnih sistemov zahteva nove pristope, in napoveduje veliko bolj zapletene rešitve, kot jih poznamo iz klasične fizike. Ta članek predstavlja aktualni pregled tega raziskovalnega področja, z poudarkom na vzorčenju in navezavah v družbenih omrežjih, na prostorsko-časovni dinamiki rešitev, in na samo-organizaciji, ki lahko ali pa ne vzpodbuja družbeno ugodna stanja.
COBISS.SI-ID: 23279112
Določili smo evolucijske prednosti, ki bi lahko izvirali iz tolerance v tekmovalnem okolju. Ugotovili smo, da predvsem raznovrstnost v toleranci vodi do evolucijskih izzidov, ki so neintuitivni, kakor tudi zelo zanimivi s stališča tvorjenja vzorcev in samo-organizacije na mrežah. Kooperacija postane možna kjer bi sicer popolnoma prevladovala defekcija. Strateške naveze so ključne, in vodijo do zapletenih faznih diagramov, ki jih je moč določiti in razumeti samo skozi prizmo statistične fizike. Tekmovanja med podsistemi celotne množice strategij se izkažejo kot ključ do razumevanja časovno-prostorske dinamike študirane igre.
COBISS.SI-ID: 22452232