Obsežna znanstvena monografija obravnava življenjsko in politično pot predvojnega komunista, voditelja odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno in povojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v kontekstu evropske in svetovne zgodovine 20. stoletja. Poleg njegove vloge v jugoslovanski notranji in zunanji politiki, je avtor opredelil tudi vlogo njegovih sopotnikov in ključnih političnih osebnosti druge Jugoslavije: Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankovića in Milovana Đilasa, ter orisal zapletena razmerja med njimi in posledice njihovih političnih odločitev, ki so determinirale jugoslovansko zgodovino in razvoj svetovnega socialističnega gibanja.
COBISS.SI-ID: 1538424260
Članek se ukvarja s teoretičnimi aspekti prisilne sekularizacije učencev prek šolskega aparata v socialistični Sloveniji, ki se je pojavljala vse od začetka petdesetih let, najbolj pereč problem pa je postala v sedemdesetih letih. Prvič v povojni zgodovini se je razprava o verskih pravicah razvila tudi v širši javnosti, predvsem med mlajšimi marksističnimi sociologi in teologi, ki so nastopali »po pooblastilu« Zveze komunistov oz. RKC. Medtem ko slednji niso imeli težav s sprejemanjem t. i. metodičnega ateizma in so celo pozivali k »resnično ateistični šoli«, je bila jedro spora prisilna ateizacija prek vsiljevanja materialističnega svetovnega nazora. Drugi problematični aspekt šolskega ukvarjanja z religijo je bila njena podoba, ki so jo učencem posredovali pri predmetu družbenomoralna vzgoja. Čeprav se je v bistvenih obrisih vzpostavil konsenz med marksističnimi humanisti in progresivno usmerjenimi teologi o interpretaciji marksizma kot teorije in prakse delavskega boja, ne pa kot svetovnega nazora, je celotna debata razkrila nekatere najbolj očitne deficite jugoslovanske samoupravne demokracije. V teh razmerah so bili nekateri izvirni predlogi strpnih intelektualcev, ki niso bili povezani z nobeno stranjo, popolnoma spregledani.
COBISS.SI-ID: 1538740164
Članek obravnava vlogo katoliškega misleca Andreja Gosarja v kontekstu ideoloških delitev med vodilnimi osebnostmi slovenskega političnega katolicizma v tridesetih letih. Avtor predstavlja Gosarjev koncept samoupravljanja, ki je zavrnil tako marksistično ideologijo kot avtoritarni korporativizem. Prek analize Gosarjevih ključnih del, Pelikan razpravlja o njegovem afirmativnem stališču do zasebne lastnine, tržnih mehanizmov in parlamentarnega sistema. Zaradi teh stališč so Gosarja zavrnila tako desničarsko usmerjena skupina, ki je sledila papeški okrožnici Quadragesimo Anno, kot levičarsko orientirani krščanski socialisti. Posledično je bil Gosar znotraj razdvojene slovenske družbe v letih pred in med drugo svetovno vojno popolnoma izoliran, njegov lik in opus pa je še danes predmet različnih interpretacij in selektivnih branj.
COBISS.SI-ID: 1537844932